Po boginji modrosti, kultiviranosti in pravičnega boja Ateni so poimenovali ne le najvišje svetišče, ampak celotno mestno državo ter s tem jasno nakazali smer, h kateri je treba stremeti. Vrhovnemu bogu Zevsu je bilo posvečeno svetišče v Olimpiji, kjer so častili moč in šport. Platon je v svojih delih skušal korigirati ljudske vrednote in usmeriti k razmisleku, ko je kritiziral pesnike, ki so bogovom, sploh vrhovnemu med njimi, ali pa grškim junakom, pripisovali preveč čustvene odzive, na primer jezo in žalost. Zagovarjal je pravičnost in dostojnost, ki jo je treba izpostaviti za zgled kot poglavitni lastnosti.
Grški bogovi so v kiparskih upodobitvah nadnaravnih velikosti zavzemali osrednja mesta templjev in dozdeva se, kot bi jih prebivalstvo (vsaj njegov del) dejansko videlo, z njimi sobivalo ter s tem priznavalo njihove človeške in nadnarave lastnosti. Pomembna svetišča so bila posvečena še bogu umetnosti Apolonu in boginji ljubezni Afroditi, niso pa častili agresivne vojne in njenemu božanstvu niso postavljali templjev.
