Takšno delovanje lahko poimenujemo varnostno samoorganiziranje civilne družbe. In navedli smo, da lahko o tem kaj več zapišemo naslednjič, predvsem o dostopu do orožja v Republiki Sloveniji.
Poleg splošnih geopolitičnih razmer, ki vplivajo na vrsto dogodkov, med drugim tudi na razvoj državljanskega samovarovanja, nanj vpliva tudi strah pred osebno ogroženostjo, kriminaliteto, neposredno vojno nevarnostjo in vojno, k čemur negativno prispevajo tudi javno pozivanje posameznikov k splošnemu preplahu in ustrahovanje z razmahom vojnih območij ter pozivanje k samooboroževanju. Občutek o poslabšanju varnostnih razmer vedno bolj dobivajo tudi državljani in državljanke, ki lahko ob morebitnem neukrepanju države »pravico vzamejo v svoje roke« na zakonsko nedopusten način, v vsakem primeru pa to negativno vpliva na njihov občutek in zavedanje o stanju varnosti v državi.
K pomiritvi strahu ne prispeva niti javno pozivanje k oboroževanju državljanov nekaterih zelo vidnih osebnosti, zlasti politikov, ki z nevarnimi izjavami apelirajo na svoj politični bazen brez morebitnega tehtnega premisleka o posledicah takega pozivanja. Klic k neorganiziranemu in nenadzorovanemu povečanju oboroževanja vsesplošne civilne družbe ni pravi način za povečanje stopnje varnosti v Sloveniji in ima lahko več negativnih kot pozitivnih posledic.
Novodobno pozivanje k samooboroževanju
Žan Mahnič je pred kratkim v oddaji z Urošem Slakom na POP TV svojo misel o včlanitvi v strelska društva še dopolnil: »Če nekdo pride k vam v hišo ponoči, da bi vas oropal ali da bi škodoval vam ali vaši družini, ali pride čez dan, da bi vam škodoval, in imate orožje doma, se lahko to orožje tudi uporabi … Bolje je imeti orožje doma kot pa celotno policijo na številki 113.«
Tako je ujel svoj trenutek in se priključil že dve leti starim apelom k oboroževanju ljudstva. Nedavne fizične incidente z romsko skupnostjo, zaradi katerih ljudje organizirajo javne proteste, je na omrežju X pospremil z istimi poudarki, kot jih že dolgo časa uporablja šef SDS in njegovi številni podporniki: »Državljanke in državljani! Včlanite se v strelska društva in na ta način boste lahko doma legalno posedovali orožje. Mi pa bomo s spremembo zakonodaje poskrbeli, da prekoračen silobran ne bo več obstajal.« Tako kot je naivno verjeti, da gre SDS za zaščito ogroženih ljudi, nas ne prepriča niti namen ljubiteljev svastike (keltskega križa), ki so se tokrat spet pojavili na shodu in vstali proti »ciganskemu nasilju«. Takšna je pač skrajna desnica, ki ji »manjka samo še orožje, da bo začelo pokati«.
Kako zakon o orožju dovoljuje samooboroževanje
Pri posedovanju športnega (strelskega) in varnostnega orožja je zaznati večje odstopanje v rasti vloženih vlog. Pri tem je nujno treba razložiti pomen varnostnega orožja, kot ga predvideva zakon o orožju (ZOro-1). Ta v 17. členu določa, da se, če posameznik dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za njeno zagotovitev potreboval varnostno orožje, šteje, da je izkazal upravičen razlog za izdajo orožne listine iz 14. člena ZOro-1. Dokazno breme je torej na prosilcu in njegova naloga je, da v postopku pridobivanja orožne listine iz razloga varnosti to ogroženost tudi izkaže. Upravni organ v tem primeru odloča diskrecijsko, upoštevajoč namen ZOro-1 in izkazano dejansko stanje posameznika v postopku.
Največji razlog za povečanje števila vlog iz razloga varnosti je sprememba zakonodaje, saj je 16. julija 2021 državni zbor na predlog takratne vlade, ki jo je vodila SDS in je bila bistveno bolj usmerjena v ohlapno regulacijo oboroževanja, po vzoru ZDA, sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju. Sprememba zakona je prinesla lažji dostop do varnostnega orožja, za katero je zakon predvidel večje možno število kosov orožja, ki jih ima posameznik lahko v lasti zaradi varnosti.
Analiza podatkov o nabavi orožja
Analiza podatkov o številu upravnih postopkov nabave orožja in nabave streliva na vseh upravnih enotah v Sloveniji za obdobje od leta 2020 do 2023 kaže, da se skupno število vloženih vlog za nabavo orožja od leta 2020 naprej povečuje. Tako je bilo leta 2020 vloženih 7534 vlog za orožje, leta 2021 9109 vlog, leta 2022 10.768 in leta 2023 9841 vlog. Iz tega je razvidno, da je bil leta 2022 največji skok v številu podanih zahtevkov za izdajo nabavnih dovoljenj.
Iz števila nabavljenega orožja v obdobju od leta 2020 do 2023 lahko ugotovimo, da gre v letih 2022 in 2023 za rahlo povečanje števila podanih vlog za lovsko orožje. Pri športnem orožju gre za nekoliko večje povečanje v letih 2022 in 2023, pri varnostnem orožju pa je ugotovljeno, da je bilo v letu 2020 izdanih samo 94 dovoljenj, v letu 2021 že 151, leta 2022 pa gre za občutno povečanje na 752 vlog. Število vlog leta 2023 pade na 326, vendar v primerjavi z letom 2021 še vedno narašča.
Največji vpliv na porast državljanskih samovarovalnih aktivnosti v sodobnih družbah imajo geopolitične razmere v svetu, zlasti pojav vojn, ekonomske in druge krize, pogostost terorističnih napadov, napadov v romskih naseljih, napadov na nedotakljivost otrok, predvsem v šolskih okoliših, in podobno. V takih razmerah posamezniki največkrat organizirajo samovarovalne dejavnosti in ukrepe, kar vpliva tudi na željo po oboroževanju družbe. Na slednjo zlasti vplivata še način in sprememba zakonodaje o orožju, ki jo je sprejela takratna politika oziroma oblast. Na srečo dosedanja sodna praksa kaže, da sodišča niso naklonjena splošnemu oboroževanju, saj pri njegovem presojanju branijo predvsem javni interes oziroma javni red, kot izhaja iz namena zakona o orožju. Na željo po organiziranju samovarovalnih aktivnosti državljanov in oboroževanju močno vpliva že omenjeno javno pozivanje vidnejših političnih osebnosti k oboroževanju ljudi, to pa pripomore tudi k večanju strahu pred nevarnostjo, kriminaliteto in vojno, kar negativno vpliva na dojemanje stopnje varnosti okolja, v katerem posamezniki živijo. In pozivanje k samooboroževanju je slaba popotnica v času, ko moramo poskrbeti za odpornost Slovenije.
Če država s trenutnimi viri, pravno regulacijo in sistemom ni več sposobna zagotavljati kakovostnega sistema notranje varnosti, ga je nujno treba predrugačiti, kar bi se, z dokaj nizkimi stroški, lahko doseglo prav s prestrukturiranjem in noveliranjem sistema državljanskega samovarovanja. To ni nov konstrukt, njegove pozitivne izide je mogoče iskati v slovenski zgodovini in drugih ureditvah po svetu. Za slovensko območje se včasih zdi, da smo, zlasti od obdobja osamosvajanja naprej, na vključevanje civilne družbe v sistem varnosti malce pozabili. Na nekaterih drugih področjih je vključevanje civilne družbe precej bolje urejeno in sistem tudi dobro funkcionira. S tem mislimo zlasti na pomembnost prostovoljstva v gasilski dejavnosti, civilne zaščite v primeru naravnih nesreč in gorske reševalne službe ter na vključevanje v participativni proračun na območjih občin in druge volonterske dobrodelne dejavnosti. Iz teh in iz zgodovinskih dejstev vključevanja državljanskega samovarovanja je mogoče sklepati, da slovenska družba kaže pripravljenost na sodelovanje in da se tak sistem v družbi dobro obnese. Vse torej kaže na to, da so se razmere pri nas in v svetu tako spremenile, da bi bilo smiselno varnostno samoorganiziranje urediti na nov način in ga obravnavati prednostno, saj vsa ta trenutna krizna področja, s katerimi se ukvarja država (geopolitične razmere v svetu, migracijska in tujska problematika, romska problematika, zagotavljanje varnosti v šolah, kadrovska in finančna podhranjenost subjektov notranje varnosti in drugo), vplivajo ne le na sistem nacionalne varnosti Republike Slovenije – in ga slabijo – temveč tudi na tisti delček skrbi za varnost, ki ga predstavlja državljansko samovarovanje. Oboroževanje v okviru organiziranega državljanskega samovarovanja da, vendar z jasno opredeljenimi zakonskimi pogoji in nadzorovano s strani države.
Izr. prof. dr. TOMAŽ ČAS, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever
NIKA MAJCEN, magistrica prava
