Krivec za to stanje je znan: leta 2019 je tedanji minister za zdravje (beri: vlada) kapituliral pred stavkovnimi pritiski zdravniškega sindikata in znižal normativ za okroglih trideset odstotkov. Zdravniki so si izborili daleč najnižjo delovno obveznost v EU, petino nižjo od druge najnižje (Italija, Španija) in za dve tretjini nižjo kot na Nizozemskem. Medtem ko v drugih državah EU skrbijo, da normativ, če ga sploh imajo, zagotavlja zdravnika vsem prebivalcem, pa slovenski pokrije zgolj tri četrtine zavarovancev. Zato je neizogibno, da je brez zdravnika po najbolj svežih podatkih 148.000 ljudi (v Ljubljani 31.000), med njimi 16.000 otrok (v Ljubljani 3500). Normativu sledijo samo novozaposleni zdravniki, ki jih je približno četrtina, tri četrtine starejših so morale obdržati svoje paciente in jih imajo dvakrat več, vendar je že četrtina dovolj za sedanje nevzdržno stanje. Z upokojevanjem se bo kriza še poglabljala.
ZAKULISJE
Življenjske zgodbe: pred 40 leti so se učili, danes ledvice presajajo z roboti
