Na vrhuncu moči bi Alanis morala nastopiti v Hali Tivoli, kjer bi mimo lastne kantavtorske mitologije – na frekvenci razburkanega mladostniškega angsta, oblikovanega po albumu Jagged Little Pill – spregovorila v imenu poznonajstniške generacije X, ki se je prav tako kot ona ubadala s popravki in novimi prilagoditvami vrednot ob vstopu na fakulteto, kar je francoski pisec Michel Houellebecq navedel kot »razširitev področja boja«. Nekateri so uteho kasneje poiskali v Pulju (12. julij 2000), mnogi šele to nedeljo v bližnjem italijanskem Codroipu, kjer je Alanis Morissette pred navdušeno množico izvedla pretežno všečen, a brezoseben koncertni sprint čez nekatere obvezne poudarke svoje »božanske« kariere, tako umetniške kot ideološke, in seveda na izhodiščih prej omenjenega albuma, ki je pred dvema tednoma praznoval okrogli jubilej. Prepozno? O tem sam ne morem ustrezno soditi, sem pa po odhodu s prizorišča večkrat zaslišal vzdihe »občutek je, kot bi bila/bil znova v srednji šoli«.
turizem
Blejci bodo vzpostavili svoj booking: Provizije od rezervacij naj bi ostale turističnim krajem
