Vsaka njena plošča do zdaj se je prodala v najmanj zlati nakladi, tudi tisti dve, ki ju je posnela za otroke. Adriano označujejo tudi kot umetniškega kameleona, saj lahko prepeva ljubezenske, otroške ali angažirane pesmi, njene skladbe pa lahko slišimo tudi v filmih, televizijskih oddajah in celo telenovelah. Z osupljivo vsestranskostjo in očarljivo poezijo namreč sestavlja tako preproste balade kot konceptualne skladbe, ki jih navdihujejo literarni velikani. Lastnica dveh latino nagrad grammy je dejavna tudi na akademskem in naravovarstvenem terenu. Na univerzi v Coimbri na Portugalskem poučuje pisanje in skladanje pesmi, medtem ko se v zadnjem času na koncertih in z medijsko pojavnostjo najresneje posveča zaščiti morij in oceanov.
Površno povedano so občutki nekaj, s čimer se je mogoče poistovetiti med poslušanjem pesmi, težje pa je, če ne razumemo jezika z družbeno angažiranimi vsebinami, o katerih bova spregovorila v drugem delu pogovora. Pojete v portugalskem jeziku, ki ga ne razume veliko ljudi; kako jih nagovarjate, da poleg hrepenenja kolikor toliko razumejo bistvo pesmi?Vprašanje je nedvomno na mestu, saj želim in se trudim, da poslušalcem predstavim, za kaj gre v moji glasbi. S samim nastopom in dramaturgijo na odru jim skušam približati, kaj se skriva v besedilih jezika, ki je večini poslušalcev tuj. Prepričana sem, to sem od poslušalcev slišala po koncertih, da so spoznali, kaj jim želim povedati, čeprav ne razumejo jezika. To mi res veliko pomeni. Poleg tega mi je na turnejah marsikdo že dejal, da se je začel portugalščine učiti ravno zaradi mojih pesmi in pesmi Chica Buarqueja, Caetana Velosa ali Viníciusa de Moraesa. Lepo je slišati, da se portugalski jezik po svetu širi ravno prek pesmi. To me navdaja s ponosom.
