Zato si tudi upam trditi, da ravnanje z mestnim zelenjem še zdaleč ni takšno, da bi zaslužilo toliko razburjenja, kot ga še vedno razpihujejo mediji zaradi kostanja pri Drami. Ubogi kostanj naj bi bil kaplja čez rob zaradi poseke na Rožniku in napovedi sečnje 30 nevarnih dreves pod gradom, okoli 100 dreves zaradi rekonstrukcije Linhartove in Vilharjeve, najmanj 40 zaradi širitve Barjanske. Tudi za gradnjo novega sodišča bo moralo pasti vsaj 30 dreves (tudi mogočnih kostanjev), 15 dreves pa za vgradnjo socialnih stanovanj na Resljevi (eno smo presadili), med gradnjo Ilirije je že eno samo padlo drevo mnoge vznemirilo. Ker v mestih drevesa hitreje zrastejo, tudi hitreje odmirajo kot v naravi. Zato videvamo vedno več dreves vseh starosti, kako se nagibajo, sušijo in rjavijo, obolevajo, trohnijo in stoje umirajo. Ob vsakem se vedno znova sprašujemo, do kdaj naj bi ga bilo še možno ohranjati pri življenju. Naštevanje in preštevanje posekanih dreves je zares zlovešče, še posebej ko ob tem poslušamo vesti o temperaturnih rekordih, vročinskih valovih, hitrem segrevanju mest, viharjih, kakršni mimogrede pokosijo na tisoče dreves.
Prenova Zaloške ceste šele prihodnje leto, v načrtu tudi več novih rumenih pasov