Zarota slonov, ki letijo po zraku

To, da se Janša poskuša predstaviti kot žrtev, ni nič novega. Navsezadnje prav on in za njim ves strankarski aparat SDS na čelu s poslanci v državnem zboru poraz na državnih volitvah leta 2008 še danes opravičujejo z argumentom, da je finska televizija, za katero naj bi stali evropski socialdemokrati, dober mesec pred volitvami objavila oddajo, v kateri so navajali, da za korupcijo pri tem poslu stoji "J"(anša). Toda prav nobenih resnih dokazov ni, da bi SDS izgubila oblast zaradi oddaje finske televizije. Bolj bo držalo, da jih je pokopalo to, da so zmago na prejšnjih volitvah razumeli kot politični plen in tako vsaj v prvih dveh letih mandata tudi upravljali državo.

V prid trditvi o tokratni politični zaroti govori zgolj to, da so lokalne volitve razpisane za 10. oktober, obtožnico (tudi) zoper Janšo pa je državno tožilstvo vložilo v začetku avgusta. Vse drugo, kar bi morda kazalo na "politični umor" liderja SDS, pa sloni bolj na trhlih nogah. Zalomi se že pri ugotavljanju, kdo naj bi bil tokratni zarotnik in kaj naj bi imel od tega na lokalnih volitvah. Gledano racionalno - čeprav je racionalnosti v naši politiki na žalost zelo malo - ne šefu vladne koalicije Borutu Pahorju ne pravosodnemu ministru Alešu Zalarju ne bi padlo na pamet, da bi pritisnila na državno tožilstvo, naj vloži obtožnico prav pred volitvami. Zakaj bi namreč Janši dajala povod, da se v predvolilni kampanji prikazuje kot žrtev? Če že, bi s tem počakala, da bi bile lokalne volitve mimo, in obtožnico aktivirala kasneje. S tem bi pridobila bistveno več. Namreč, da se Janša v verjetno precej dolgem sodnem procesu kuha na zmernem političnem ognju vse do veliko pomembnejših parlamentarnih volitev, ki odločajo, kdo se bo zavihtel na oblast v vsej državi.

Kot znanstvena fantastika se zdi tudi, da bi politično zaroto zoper Janšo skovali na državnem tožilstvu, kjer generalni tožilki Barbari Brezigar izpod nadzora ne uidejo veliko manjše zadeve, kot je ta. Obtožnico naj bi podpisala tožilka Branka Zobec Hrastar, vendar tisti, ki jo dobro poznajo, zatrjujejo, da nima kakšnih zarotniških političnih motivov zoper vodjo največje opozicijske stranke, čeprav ji najbrž ni ravno v veselje, da je "dvakrat žgani janševci" nikoli ne pozabijo škodoželjno opomniti, da ima za moža nekdanjega agenta službe državne varnosti, ki je bil zraven pri aretaciji Janeza Janše pred več kot dvajsetimi leti.

Po vsej verjetnosti gre za časovno usklajeno delovanje naših, finskih in avstrijskih preiskovalnih organov, ki se očitno ne ozirajo pretirano na to, ali je trenutek za vložitev obtožnice politično primeren ali ni. A vernikov SDS to najbrž ne bi prepričalo, nasprotno, dobili bi še en dokaz več, da gre za mednarodno zaroto zoper njihovega vodjo.

Čeprav se Janša skoraj zagotovo ne bo skliceval na poslansko imuniteto, se bo moral državni zbor o tem vseeno opredeliti. In takrat bo iz razprave in glasovanja poslancev bolj jasno, koliko politične teže ima ta najnovejša teorija zarote. Toda koliko sploh lahko ta politična senca nad SDS odločilno vpliva na izide volitev v več kot dvesto občinah? Ne samo fenomena Popovič v Kopru in Janković v Ljubljani, niz drugih zmagovalnih županov, ki so se opredelili kot strankarsko neodvisni, jasno kaže, da vloga strank pri županskih volitvah ni več odločilna. Nasprotno, razglašati se za gorečega privrženca te ali one stranke prej pelje v poraz kot v zmagoslavje. Ne gre tudi prezreti, da je ljudem pri izbiri županov očitno pomembnejše, kaj konkretnega obljubljajo, da bo storili, če bodo izvoljeni, kot pa njihova strankarska izkaznica. SDS (in ne samo ona) je v tem pogledu strankarski dinozaver, kar prepričljivo dokazuje njena v kandidatka za županjo slovenske prestolnice, ki so jo šele prejšnji teden iz okolice Velenja formalno uvozili v Ljubljano. Njen volilni štab v predvolilnem tekmovanju volilcem ponuja zgolj obilo govoričenja o tem, da delajo za ljudi, zmerjaškega omalovaževanja vsega, kar je v teh štirih letih postoril dosedanji župan Janković in - saj človek ne more verjeti - hitro železnico na Krvavec. (Da bi Ljubljančani lahko hodili na smučanje.)

Z zmago ali porazom na lokalnih volitvah ima torej veliko več kot govorjenje o zarotah zoper vodjo stranke opraviti zdrava kmečka pamet. Vložena obtožnica zoper Janšo ne more kaj prida vplivati na izide volitev po občinah. Lahko pa korenito kroji naslednje parlamentarne volitve. V obeh primerih: če sodišče ugotovi, da je Janša kriv in ga zaprejo, enako pa tudi, če ugotovijo, da ni kriv in da je torej res žrtev zarote. Obtožnica bi lahko sprožila tudi morebitne spremembe v stranki. Za zdaj sicer še zelo prikrita znamenja kažejo na nezadovoljstvo nekaterih posameznikov v stranki, ki se zavedajo, da bo v preteklost in v ideološko demagogijo zagledana stranka brez svežega kadrovskega prepiha in ljudi z novimi idejami, kako upravljati državo, zelo težko še kdaj prišla na oblast.

Normalna posledica že zgolj samo uradne obtožnice za koruptivnost šefa največje opozicijske stranke in nekaterih njegovih dolgoletnih sodelavcev bi bila v državi z daljšo demokratično tradicijo njegov odstop. Ta bi morda sprožil omenjene spremembe in prečistil zatohlost v stranki. Prav lahko se zgodi tudi obratno: da Janša kot nekdaj Tito poreče "ne priznajem ja ovaj sud" in morebitno zaporno kazen spremeni v ulični politični kapital. V vsesplošni socialni in družbeni krizi je tudi to mogoče.