Brejc odstopil kot podpredsednik državnega zbora

LJUBLJANA - Po tem ko je Borut Pahor v sredo odstopil z mesta predsednika državnega zbora, je danes to storil še podpredsednik Miha Brejc. Kot je znano, sta bila Brejc in Pahor na volitvah 13. junija kot dva od sedmih slovenskih poslancev izvoljena v Evropski parlament, s potrditvijo mandata pa jima bo prenehala funkcija poslanca državnega zbora. V poslanski skupini opozicijske SDS so sicer že v sredo napovedali, da bodo za novega podpredsednika državnega zbora predlagali nekdanjega zunanjega ministra in od srede člana poslanske skupine SDS Dimitrija Rupla. Poslovnik državnega zbora sicer določa, da ima državni zbor največ tri podpredsednike, od tega enega iz največje opozicijske poslanske skupine.

Kot je v svoji odstopni izjavi zapisal Brejc, se je za predčasni odstop odločil zato, ker bo državni zbor v ponedeljek odločal o novem predsedniku državnega zbora in bi tedaj lahko glasovali tudi o novem podpredsedniku. Glede na to, da naj bi se državni zbor s Pahorjevim odstopom seznanil na začetku rednega julijskega zasedanja, ki se začne v petek, je moč pričakovati, da se bodo poslanke in poslanci takrat seznanili tudi z odstopom Mihe Brejca.

Brejcu in Pahorju bo njuna funkcija prenehala šele po tem, ko se bo z njunima odstopoma seznanil državni zbor, šele nato pa bodo lahko stekli kandidacijski postopki za prosta mesta. V ZLSD so tako že napovedali, da bodo za predsednika predlagali Ferija Horvata, v SDS pa, kot že omenjeno, Dimitrija Rupla. Kandidata bosta izvoljena, če ju bo na tajnem glasovanju podprlo najmanj 46 poslank in poslancev.

Poslovnik državnega zbora določa, da lahko kandidata za predsednika in podpredsednika državnega zbora predlaga najmanj deset poslancev. Poslanke in poslanci o kandidatih glasujejo tajno, pri čemer najprej glasujejo o predsedniku državnega zbora, šele po njegovi izvolitvi pa tudi o podpredsedniku. Kot je za STA pojasnil namestnik generalne sekretarke državnega zbora Matjaž Plevelj, se ta določba nanaša na konstituiranje državnega zbora, zato je vprašanje, ali je smiselno to določbo uporabiti tudi v tem primeru, ko državni zbor že ima dva podpredsednika.

Kot je znano, je državni zbor v torek potrdil mandate sedmim poslancem Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, in sicer Alojzu Peterletu in Ljudmili Novak (oba iz NSi), Jelku Kacinu in Mojci Drčar Murko (LDS), Mihi Brejci in Romani Jordan Cizelj (SDS) ter Borutu Pahorju (ZLSD). Ker so med novimi evropskimi poslanci tudi štirje poslanci državnega zbora, jim bo z dnem potrditve mandata v Evropskem parlamentu prenehal mandat poslanca državnega zbora.

Ker državni zbor mandatov nadomestnim poslancem ne more potrditi vnaprej, se bodo poslanke in poslanci sestali še enkrat, in sicer v času parlamentarnih počitnic. Ustanovna seja Evropskega parlamenta naj bi namreč potekala šele 20. julija. Preden bo državni zbor mandate nadomestnih poslancev tudi potrdil, bodo morali s tem soglašati tudi kandidati sami, sicer pa bo to mesto pripadlo naslednjemu na kandidatni listi, ki bi bil izvoljen. Kljub temu da bodo nadomestni poslanci izvoljeni za kratko trimesečno obdobje, ko naj državni zbor sploh ne bi več zasedal, pa bodo v primeru, da na jesenskih volitvah ne bodo vnovič izvoljeni, lahko tudi po koncu mandata eno leto prejemali nadomestilo plače.Mesto Alojza Peterleta (NSi) v državnem zboru naj bi sicer zasedel Matjaž Falkner, mesto Jelka Kacina pa naj bi zasedla Darja Lavtižar Bebler, sedanja veleposlanica - vodja slovenske stalne misije pri Svetu Evrope v Strasbourgu. Namesto Pahorja naj bi poslanka postala izolska županja Breda Pečan, Brejca pa naj bi zamenjal nekdanji bovški župan Siniša Germovšek.

Preberite zadnje članke