Do leta 2010 širokopasovna povezava do slehernega Slovenca

"Najučinkovitejši ukrep za pospešeno gradnjo širokopasovnih omrežij je zagotavljanje konkurence," navajajo v dokumentu. Trenutno naj bi bila zadostna stopnja konkurence zgolj v mestnih središčih, kjer so tako kabelski sistemi kot sistemi xDSL. Nasprotno je zaradi slabše infrastrukture na podeželju zmožnost povezave xDSL zmanjšana, predvsem z visokimi hitrostmi. "Na belih lisah, to je območjih, na katerih ni zanimanja za gradnjo širokopasovnih omrežij, je mogoče graditi odprta širokopasovna omrežja z evropskimi sredstvi in sredstvi iz proračuna," predlagajo.

Glavne ovire za hitrejši razvoj so ob že manj naseljenih in razvitih območjih tudi pomanjkanje kadrov za pripravo ustreznih načrtov v manjših lokalnih samoupravah, prav tako pa izpostavljajo počasnost administrativnih postopkov, saj obstoječa komunalna infrastruktura ni dovolj in hitro na voljo morebitnim vlagateljem. Omenjajo tudi pomanjkanje širokopasovnih omrežij, ki niso v lasti Telekoma Slovenije, z odprtim dostopom za vse operaterje pod enakimi pogoji.

Pomemben cilj je še pospešitev prehoda na digitalno prizemeljsko radiodifuzijo (DVB-T). Med cilji so še navedli, da morajo državna uprava in lokalne samouprave svoje storitve omogočiti v elektronski obliki, prav tako pa je treba komunikacijsko opismeniti vsaj dve tretjini starejših prebivalcev.

Za širokopasovno pokritost slabše naseljenih območij, kjer zasebna vlaganja niso ekonomsko upravičena, bo skupaj s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj iz proračuna namenjenih 85 milijonov evrov, v sodelovanju s krajevno samoupravo pa bodo zagotovili še dodaten milijon evrov na leto.