Kot so pojasnili po poročanju ameriške tiskovne agencije AP, skoraj polovica zdravil deluje na podlagi odziva teh receptorjev, tako da bo poznavanje njihovega delovanja znanstvenikom omogočilo razvoj boljših zdravil z manj stranskimi učinki.

Človeška telesa so fin sistem interakcij milijard celic

Sven Lidin, članica odbora za Nobelove nagrade, je pojasnila, da zahvaljujoč njunemu delu vemo, kako izgledajo, sicer pa imajo ključno vlogo pri prenosu informacij med celicami. Neravnovesje v tem procesu vodi v zdravstvene probleme, je dodala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Človeška telesa so namreč fin sistem interakcij milijard celic. Te vsebujejo majcene receptorje, ki jim omogočajo, da čutijo svoje okolje in s tem, da se prilagodijo novim situacijam, so dodali.

Kot je dodala druga članica odbora Sara Snogerup, lahko sedaj uživa v kavi zahvaljujoč receptorjem. Zahvaljujoč Lefkowitzu in Kobilki pa sedaj ve, "kako do tega pride".

69-letni Lefkowitz je raziskovalec na medicinskem inštitutu Univerze Duke v Durhamu v Severni Karolini, kjer je tudi profesor medicine in biokemije. Kobilka pa prihaja z medicinske fakultete Univerze Stanford v Kaliforniji, kjer je profesor medicine ter molekularne in celične fiziologije.

Novico izvedel po telefonu

Lefkowitz je že dejal, da je zaradi nagrade zelo vesel in da je bil zelo presenečen. Kot je dejal, je že trdno spal s čepki v ušesih, ko je zazvonil telefon, žena ga je zbudila in po telefonu je izvedel novico.

56-letni Kubilka pa je dejal, da je sprva mislil, da gre za šalo, ko so mu sredi noči po telefonu sporočili, da bo prejel Nobelovo nagrado. Dodal je, da je zelo vesel, da pa še vedno težko verjame, saj je še vedno "med budnostjo in spancem", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kot je sporočila švedska akademija, je bilo dolgo uganka, na kakšen način so celice v interakciji z okoljem in kako se prilagajajo novim razmeram, ko se na primer zaradi adrenalina poveča krvni pritisk in pospeši bitje srca.

Receptorji v G-proteinih

Znanstveniki so domnevali, da imajo celične membrane neke vrste receptorje za hormone. Z uporabo radioaktivnosti je Lefkowitz z ekipo leta 1968 odkril receptorje, tudi tiste za adrenalin, in tako začel odkrivati njihovo delovanje. Pomemben prelom je nato ekipa dosegla v 80. letih, ko se ji je pridružil Kobilka in ko so uspeli izolirati gen Beta-adrenergičnega receptorja. Lani so nato naredili posnetek, ko je ta receptor aktiviral hormon in poslal signal celici. Kobilka je tudi prispeval k odkritju, da obstaja cela družina podobnih receptorjev, ki se sedaj imenujejo receptorji v G-proteinih, še navaja AP.

Letošnja sezona Nobelovih nagrad se je začela v ponedeljek z razglasitvijo dobitnikov nagrad za medicino. V četrtek bo znano ime Nobelovca za književnost, dobitnika najbolj prestižne, Nobelove nagrade za mir, pa bodo razglasili v petek. Dobitnik nagrade za ekonomijo bo znan 15. oktobra.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel, in sicer vsako leto 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.