S prvim septembrom 2009 so v EU prepovedali 100-vatne žarnice, leto kasneje 75-vatne in lansko leto 60-vatne žarnice. Letos bosta iz življenja okoli 500 milijonov državljanov EU, ki jih ni nihče nič vprašal, počasi izginili še 40- in 25-vatna žarnica.

"Evropska unija je sprejela odločitev, ne da bi se posvetovala z državljani, in s tem množično posegla v našo kakovost življenja," je povedal aktivist Rudolf Hannot. Tega skoraj bolj moti način in netransparentnost sprejemanja odločitve kot pa dejstvo, da mu ne bo več svetila močnejša, toplejša navadna žarnica.

Ustvarjalci dokumentarnega filma "Bulb Fiction" špekulirajo, da je v ozadju prepovedi cenejše žarnice evropski "svetilni" lobi, ki vključuje velika podjetja kot Phillips in Osram. Dobro staro žarnico bodo namreč nadomestile dražje energijsko varčne sijalke.

Prepoved temelji na direktivi iz leta 2005, po kateri mora biti vsak potrošniški proizvod, ki troši energijo, oblikovan tako, da je kar najbolj energijsko varčen. Ko je bil v teku postopek sprejemanja prepovedi žarnic, se ni oglasila nobena država članica, državljani pa pravzaprav niso imeli pojma, kaj se dogaja.

Evropska komisija je direktivo 244/2009, ki je zapečatila usodo žarnice, sprejela 18. marca 2009. Ob tem so bili vsi zadovoljni – industrija dražjih, varčnih sijalk si je mela roke, okoljevarstveniki in politiki pa so si pripisovali zasluge za uspeh v boju proti podnebnim spremembam.

Tudi sijalke so problematične

Še danes številne okoljevarstvene skupine z Greenpeacom na čelu pozdravljajo prehod na varčne sijalke. Nemški kemik Michael Braungart pa opozarja, da so te pravzaprav "zločin" zaradi visoko strupenega živega srebra, ki ga vsebujejo. "V imenu varovanja okolja Evropska unija sili svoje državljane, naj v svoje domove pripeljejo toksične odpadke," opozarja Braungart.

Študija, ki jo je leta 2010 izvedla nemška Zvezna agencija za okolje (BMU), je sicer pokazala, da v primeru poškodovane sijalke zadostuje, če se prostor dodobra prezrači. Tudi če sijalka ni poškodovana, pa je njen konec problematičen. EU od prodajalcev oz. proizvajalcev namreč ne zahteva, naj iztrošene sijalke vzamejo nazaj. Tako jih 80 odstotkov konča na odpadu, živo srebro pa lahko konča v zemlji ali podtalnici.

Kakorkoli se mnenja o varčnih sijalkah delijo, pa so si mnogi enotni glede problematičnega načina sprejemanja odločitev v Bruslju in "demokratične" narave Evropske unije. Spiegel opozarja, da ima tu Evropska komisija preveč pristojnosti, Svet EU in Evropski parlament pa premalo.

Holger Krahmer, poslanec Evropskega parlamenta, opozarja, da prehajamo pod diktaturo birokratov. Ko se prične "oglašati" hladilnik, ki ga predolgo pustimo odprtega, je to plod dela ljudi, ki delajo za evropskega energetskega komisarja Güntherja Oettingerja. Vse od pečic do ogrevalnih sistemov, oken, izolacije, pa pralnih praškov in sesalcev je v tem trenutku v postopku testiranj, kako bi lahko vse skupaj naredili še bolj varčno, pišejo pri Spieglu in opozarjajo, da nam bo Bruselj morda kmalu celo ukazoval, do katere mere so lahko zapečeni naši opečeni kruhki in s kako toplo vodo se lahko prhamo.