Microsoft je leta 2009 po sproženi preiskavi s strani Evropske komisije v zameno za zaustavitev postopka obljubil, da bo v prihodnjih petih letih na območju Evropskega gospodarskega prostora (EU in Norveška, Islandija ter Liechtenstein) zagotovil izbirno okno, ki bo uporabnikom operacijskih sistemov Windows XP, Windows Vista in Windows 7 omogočalo, da izberejo, kateri brskalnik bodo namestili poleg ali namesto Internet Explorerja. Okno za izbor želenega brskalnika jim bo pri tem predstavilo brskalnike konkurenčnih ponudnikov.
Poleg tega bodo imeli proizvajalci računalnikov pri novih različicah operacijskega sistema, vključno z Windows 7, možnost namestiti konkurenčne spletne brskalnike (npr. Mozilla Firefox ali Google Chrome) in jih nastaviti kot privzete, je obljubil Microsoft.
Osnovni pomislek Bruslja je bil ta, da je Microsoft na windowse kot prevladujoči operacijski sistem na osebnih računalnikih na svetu vezal svoj spletni brskalnik Internet Explorer, kar je po prepričanju komisije temu dajalo občutno prednost pred drugimi brskalniki in tako omejevalo konkurenco.
Microsoft se je svojih obljub držal vse do februarja lani, ko je na trg poslal Windows 7 Service Pack 1. "Od februarja 2011 do danes milijoni uporabnikov windowsov v EU morda niso videli izbirnega okna," je v sporočilu za javnost zapisala komisija. Pri tem se sklicuje na "informacije, ki jih je prejela".
Microsoft je sicer po navedbah evropskega komisarja za konkurenčnost Joaquina Almunie še decembra komisiji predložil poročilo, v katerem je zagotavljal, da se drži dogovorjenega. Kaj je res, bo ugotavljala preiskava, ki lahko vodi tudi do sankcij.
Junija je evropsko sodišče potrdilo, da bo moral Microsoft plačati kazen v višini 860 milijonov evrov, ker do zastavljenega roka ni spoštoval odločitve Evropske komisije iz marca 2004. Tudi takrat je bil računalniški velikan kaznovan zaradi zlorabe monopolnega položaja na trgu.
