Vlada trdi, da želi več orodij za blokiranje spletnih vsebin, ker se želi resneje spopasti z otroško pornografijo, stranmi, ki promovirajo najstniške samomore in širijo podatke o mamilih, upravitelji ruske Wikipedije pa v vladnih željah vidijo obrise "Kitajskega požarnega zida“.
Njihovo skrb delijo mnogi ruski uporabniki spleta in aktivisti za človekove pravice, ki trdijo, da je razpon zakona preširok in da bo omogočal, da državni uradniki samovoljno izbirajo strani, ki se bodo znašle na črni listi.
Vlada želi nadgraditi obstoječi Zakon o podatkih, obravnava v parlamentu pa je najavljena za 11 julij. Če bo posodobitev sprejeta, bo zakon po novem vladi dovolil ustanoviti agencijo, ki bi vodila seznam prepovedanih spletnih strani.
Ruski komunikacijski minister Nikolaj Nikiforov je na twitterju zapisal: "Ne podpiram ideje onemogočenega dostopa do Wikipedije. Njena poteza je pomembna reakcija spletne skupnosti, ki razkriva, da se mora zakon izboljšati.“
Za onemogočenje dostopa do svojih vsebin se je januarja letos odločila tudi Wikipedija v angleškem jeziku, ko je protestirala proti sprejetju zakona Sopa, ki ga je takrat obravnaval ameriški kongres.
