Med povabljenci v Cern je tudi Peter Higgs, profesor na edinburški univerzi, po katerem se omenjeni delec tudi imenuje. Higgsov bozon velja za "ključ" do razumevanja vesolja. Fiziki pravijo, da je naloga omenjenega delca da drugim delcem, ki sestavljajo atom, da maso.
Brez mase bi delci po vesolju potovali s svetlobno hitrostjo, brez možnosti, da bi se povezali in sestavili atom, ki je gradnik vsega v vesolju – od planetov do ljudi.
Higgsov bozon so iskali v Velikem hadronskem trkalniki, v katerem so poskušali poustvariti razmere tik po velikem poku. Če teorija trži, potem jim je na nekaj bilijonov trkov uspelo odkriti nekaj Higgsovih bozonov, ki so nato razpadli. A pri tem so za seboj pustili "prstni odtis", ki je viden kot "grba" na grafih.
Obstoj Higgsovega bozona naj bi potrdili dve skupini znanstvenikov, CMS in ATLAS, ki sta vodili neodvisne eksperimente, ločeni ena od druge. V Velikem hadronskem trkalniku so opravili 1600 bilijonov trkov – potencialnih Higgsovih bozon pa naj bi bilo manj kot 300.
