Sedanja kriza po besedah ministra ni čisto običajna ciklična kriza in lahko traja še nekaj časa. Turk je zato prisotne na skupni seji opozoril na visoke stroške zadolževanja Slovenije in padec konkurenčnosti v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, dotaknil pa se je tudi varčevalnih ukrepov. "Iz krize ne bomo prišli brez varčevanja, iz krize pa tudi ne bomo prišli samo z varčevanjem. Potrebna je rast," je poudaril minister.

Dejal je, da vse organizacije, ki ocenjujejo slovensko inovacijsko sposobnost, svetujejo, da se v Sloveniji uredijo okvirni pogoji za inovacije, izpostavljajo pa tudi nujnost stabilizacije javnih financ. Čeprav Slovenija zelo malo sredstev za inovacije dobi iz tujine, pa je po mnenju Turka zanimivo, da je v Sloveniji prisotnega veliko "vladnega direktnega financiranja razvoja v podjetjih".

Pejovnik Turka opozoril za zmanjšanje sredstev

Turk je dodal, da so se na ministrstvu ob usklajevanju rebalansa trudili, da so si v pogajanjih zagotovili kar nekaj sredstev. Rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Pejovnik pa je ministra opozoril na zmanjšanje sredstev za delovanje univerz. "Če je popolnoma jasno, da morate imeti v primarnem in sekundarnem šolstvu sredstva za plače učiteljev, ali potem ni dovolj jasno tudi, da bi morali imeti tudi sredstva za izvedbo bolonjske reforme na univerzah," je ministra vprašal Pejovnik.

Turk je odgovoril, da v primeru, če se podjetju prihodki zmanjšajo za štiri ali pet odstotkov, to zanje ne pomeni konec sveta, in dodal, da bo nekaj racionalizacije potrebno pri vseh organizacijah. Poudaril je, da ni zaskrbljen, da bi kakovost raziskovalnega in pedagoškega dela na univerzah upadla zaradi zmanjšanja sredstev.

"Univerza ne živi samo od javnih sredstev," je poudaril Turk. Zavrnil je tudi očitke, da bi vlada na kakršen koli način žrtvovala bolonjsko reformo, pri uvajanju te v naš šolski sistem pa je po njegovih besedah prišlo do nekaterih napak.

Finančni rezi zmanjšali sredstva za tehnološki razvoj

Izvršna direktorica za zakonodajo in politike v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Alenka Avberšek je poudarila, da je GZS podprla varčevalne ukrepe, saj je to nujno za kredibilnost Slovenije, hkrati pa so poudarjali, da je treba sprejeti ukrepe za zagon gospodarstva.

Kljub zavezam, da delitev ministrskih resorjev na znanost in tehnologijo ne bo imela finančnih posledic, pa so finančni rezi po njenih besedah bistveno zmanjšali sredstva za tehnološki razvoj. "Preveliki rezi na področju znanosti niso v interesu gospodarstva," je poudarila.

Podpredsednik poslovodnega odbora Hidrie Miloš Šturm je dejal, da bo v Sloveniji treba oblikovati novo razvojno industrijsko politiko. Dodal je, da bo treba razmisliti tudi o tem, da bi se v prihodnosti podpirale predvsem tiste panoge, ki največ prispevajo v državni proračun. S tem bomo na nek način rešili tudi nastalo situacijo, je dejal.