Netopirje, male leteče sesalce, naravovarstveniki cenijo predvsem zaradi njihove okoljske vloge, saj kot plenilci insektov poskrbijo, da se ti ne namnožijo preveč, pomembna je njihova vloga pri opraševanju rastlin in raznašanju semen. Njihovo število pa se je v zadnjem času v severni Ameriki drastično znižalo, saj je glivična bolezen pomorila kar 5,5 milijona njih. Glivična okužba se sicer še ni pojavila v Veliki Britaniji, jim pa tam grozi uničevanje naravnega habitata. Oblasti so v to že posegle in z zakonom prepovedale karšnokoli poseganje v njihovo naravno okolje.

Tečaj gradnje hiš za netopirje

Kraljevi inštitut Britanskih arhitektov sedaj ponuja nov tečaj v povezavi s Skladom za ohranitev netopirjev. Arhitekte izobražujejo o netopirjih in o tem, kako naj bi bilo opramljeno in zgrajeno idealno prebivališče za njih – velikost, temperatura, dostopne točke, material in lokacija.

''Zasnovati morajo prostore, ki so različnim okoljem prijazni, kljub temu, da niso ekologi. To netopirjem ponudi nek prvi uvod v njihov življenjski ciklus, ko se parijo in gnezdijo,'' je dejala ena od avtoric projekta Gunnellova.

Netopirji najraje gnezdijo v naravnih gnezdiščih, kot so drevesa in jame, sedaj pa jim je težko najti primerem prostor, saj se naravno okolje izgublja. Nekatere vrste so se že prilagodile na življenje v urbanih predelih. ''Samo polovica netopirjev v naši bližini uporablja strehe in hiše kot gnezdišča, res pa je, da bo vsak netopir streho uporabil vsaj enkrat v svojem življenju,'' dodaja Gunnellova.

''Na žalost pa mnogo ljudi renovira svoje nepremičnine. Netopirji imajo v leglu le enega mladiča in nimajo ga vsako leto. Če torej podrete staro hišo, kjer so se to leto ugenzdili netopirji, izbrišete celotno populacijo.''

Pravi logistični zalogaj

Arhitekti so bili tako postavljeni pred pravi izziv. Angleški netopirji so namerč majhni, ena najmanjših vrst. T.i. pipistreli, njihovo ime vam je verjetno znano zaradi slovenskega snovalca letal, so tako majhni, da se lahko skrijejo celo v škatlo z vžigalicami. ''V prav vse se lahko stisnejo. Dobesedno, če lahko luknjo pokrijete s svojim prstom, se netopirček lahko skrije tja,'' razloži Gunnellova.

Imajo tudi posebne potrebe – nekateri potrebujejo ozke prostore, kot so luknje pod streho, drugi želijo več prostora, take najdemo v podstrešjih. Vsi pa potrebujejo temo in toploto. Če na streho vgradite solarne  celice, lahko temperaturo pod streho zviša za toliko, da za netopirje postane prevroče. Če namestite zračne strešne membrane med gradnjo, pa se lahko žival vanjo zaplete.

Graditi hišo oziroma prostor, ki bo idealen za vse vrste malih letečih sesalcev je torej zahtevno.
Charles Barclay, ki je arhitekt z birojem v Londonu, se je lotil tega izziva. Zgradil je hlevček za netopirje, ki je bil celo nagrajen. Ko je prenavljal 100 let staro opečnato kmetijo v Suffolku je ugotovovil, da so si na podstrešju dom uredili dolgouhi netopirji. Svojo zasnovo hiše je moral zato prirediiti v prijazno netopirjem, saj jih niti po zakonu ni smel preprosto odstraniti.

Hlevček je bil časovni in denarni zalogaj, izgradnja je trajala dva meseca in stala 70 tisoč futov. Načrt vsebuje poševno ''vletišče'', kjer lahko vstopajo v svoj dom, nato pa je nameščena še loputa, skozi katero pridejo v podstrešje, dolgo 10 metrov in tri metre visoko. Dovolj prostora za vse, torej.

Ko so hlev končali, so speče netopirje dali v vrečke in jih prenesli v nov dom. ''Prenesli so celo njihove iztrebke, da bi lahko zavohali, da gre za netopirjem prijazno okolje,'' je dejal Barclay.

Gunnell pa dodja, da je sicer hvale vredno, da ljudje pomagajo, a da na žalost netopirji včasih preprosto ne bodo uporabljali zatočišča, ki jim ga zgradi človek, ne glede na to, kako dobro je.