Antropologi zdaj razlagajo, da bi lahko bili ti dve dejstvi povezani – da je ravno naše sodelovanje in prijateljstvo s psi premaknilo jeziček v korist modernega človeka.
Britanska antropologinja Pat Shipman trdi, da so bile prednosti udomačitve psa za našo evolucijo izjemno pomembne. Analizirala je rezultate arheoloških najdb fosiliziranih pasjih kosti v Evropi iz časa, ko sta si kontinent delila moderni človek in neandertalec.
Raziskava je najprej postavila okvirje zgodnjim odnosom med modernim človekom in psom. Ljudje so takrat le redko slikali podobe psov na stene votlin, kar je kazalo na to, da to niso bile živali, ki so jih lovili za hrano. Poleg tega so našli nekaj kosov nakita z dodanimi pasjimi zobmi, kar pomeni, da so te živali častili, razlaga Shipmanova.
Psi za modernega človeka ogromna prednost
Prednost, ki so jo psi pomenili za človeka, je bila ogromna. Živali so bile najverjetneje precej velike, njihova velikost je bila najbrž primerljiva z velikostjo nemških ovčarjev. Zaradi tega so ljudem pomagale pri lovu, lahko pa so jih uporabljali tudi za nošenje ubitih živali in opreme, sami pa so tako prihranili energijo, potrebno za lov. V zameno so živali dobile hrano, ljubezen in bližino, pravi Shipmanova.
Štirinožci so morda tudi vplivali na način naše komunikacije. Psi in ljudje so edine živali, ki imajo večje očesne beločnice in lahko sledijo pogledu drugega. Tega znanstveniki niso odkrili pri nobeni drugi vrsti, zato menijo, da smo se z razvojem odnosa s psi tudi ljudje naučili bolj pogosto uporabljati in upoštevati takšne neverbalne namige.
Psi so tako postali eno prvih orodij, ali pa tehnologij, ki jih je človeštvo pričelo uporabljati, odnos pa se je razvil v obe smeri in postal veliko globlje vgrajen v našo duševnost. "Živali so v naši evoluciji igrale ključno vlogo. One so tisto, kar nas je naredilo človeške," je strnila Shipmanova.
