"Neverjetno je bilo prvič videti možganske slike povsem budnega in neoviranega psa,“ je povedal Gregory Berns, direktor centra za Nevropolitiko na univerzi Emory in vodilni raziskovalec na pasjem projektu. Ključni premisi Nevropolitike sta sicer, da je kolektivno sprejemanje odločitev politični, politika pa naj bi bila biološka.
Raziskovalci želijo razbrati mentalne procese pri psih z beleženjem, kateri možganski centri se jim vklopijo ob različnih dražljajih. Cilj je, da bi ugotovili, če so psi sposobni empatije oziroma vživljanja; če vedo, kdaj so njihovi lastniki veseli ali žalostni; in koliko jezika pravzaprav razumejo?
V prvem eksperimentu so dva psa naučili, da se odzivata na ročne signale. En signal je pomenil, da bo pes dobil priboljšek, drug, da ga ne bo dobil. Kavdatni predel možganov, ki ga pri ljudeh povezujejo z nagradami, se je vklopil pri obeh psih, ko sta dobila znak za priboljšek, ko sta dobila znak, da priboljška ne bo, pa se tudi kavdatni predel ni vklopil.
"Rezultati razkrivajo, da psi podrobno spremljajo človeške signale,“ je pojasnil Berns. "Ti signali lahko dosežejo neposredno povezavo s pasjim sistemom za nagrajevanje.“
