Prototype 2 je akcijska avantura odprtega tipa, ki vam ponudi ves svet za svoj peskovnik. Dogaja se dve leti po izvirni zgodbi iz prvega dela, ko je virus Blacklight Manhattan spreminjal v leglo mutantskih zombijev in pošasti, vi pa ste v vlogi Alexa Mercerja, sicer super mutanta z že skoraj božanskimi močmi, poskušali mesto rešiti pred popolnim uničenjem. V drugem delu prevzamete nadzor nad ameriškim vojakom Jamesom Hellerjem, ki je med prvim izbruhom virusa izgubil ženo in hči, za njuno smrt pa krivi Mercerja. Ko se Heller tudi sam prične spreminjati v Mercerju podobnega super mutanta, pa prične svojo pot odkrivanja resnice.
Sama zgodba roko na srce ni najbolj inovativna, vendar to tudi ni bistvo Prototypa. Le-ta se skriva v neverjetnih močeh protagonista in dobesedno strašanski igralnosti, ki jo omogočajo. Kot James Heller boste namreč lahko počeli vse, kar si lahko zamislite v sanjah. Hočete teči na vrh nebotičnika? Ni problem. Preskočiti neverjetne razdalje? Nič lažjega. Skočiti z vrha najvišje zgradbe in jadrati nad mestom? Tudi to zmorete. Kar se tiče zmožnosti uničevanja, pa lahko zatrdimo, da so neizmerne.+
Le redke igre se namreč lahko pohvalijo s tolikšno mero čistega potenciala za golo in brezbrižno pustošenje, kot ga je ponudil Prototype, ta pa se z nadaljevanjem nikakor ni zmanjšal. Če bi morali izpostaviti, kaj je zaščitni znak serije, je to občutek božanske moči na dosegu prstov in zmožnost popolnega razdejanja celih četrti v le nekaj trenutkih. Igra omogoča tisto prav posebno ugodje, s kančkom občutka krivde. Seveda ste lahko tudi benevolentni in svoje moči uporabite zgolj na pošastih in zlih vojakih, a je malo pustošenja v video igrah vseeno lahko precej terapevtsko.
Ko ne raziskujete mesta in preizkušate svoje sanjske moči, lahko opravljate misije, ki sledijo zgodbi, ali pa se lotite stranskih nalog. Oboje vam prinašajo dodatne izkušnje in nove sposobnosti, ki vaš občutek božanskosti med insekti zgolj še stopnjuje, našli pa boste lahko tudi nekaj skritih predmetov, ki nagradijo raziskovanje.
Če odmislimo dodatne sposobnosti in širjenje sveta, v katerem se lahko gibljete, je nadaljevanje zgodbe pravzaprav nepotrebno početje. Žal se slog opravljanja misij precej ponavlja, ker vam nasprotniki preprosto niso kos, pa ne zahtevajo preveč strategije. Umetna inteligenca v igri je žalitev za ta izraz in še dodatno podkrepi občutek distance med vami in ostalimi prebivalci sveta. Seveda se bodo ustrašili, ko boste pričeli metati avtomobile in poklicali vojsko. Da lahko tečete navpično, pa jih skoraj ne zmoti.
Igra se igra brez večjega vložka napora. Kdor išče izziv, ga tu nikakor ne bo našel, ni pa nujno da je to tudi slabost. Večina današnjih iger temelji na stopnjevanju napetosti in občutku, da vas bo v vsakem trenutku nekdo od nekje napadel. Obrat situacije je v tem smislu precej dobrodošel oddih od adrenalinskega mučenja, ki ga predstavljajo nekatere stopnje običajnih akcijskih avantur. Ni pa mogoče spregledati, da se v primerjavi s prvim delom ni spremenilo veliko, kar nas pripelje do vprašanja, zakaj se sploh odločiti za nakup drugega dela?
Edini opazni premiki, ki jih je uvedla igra, so na ravni ukazov, ki so postali preprostejši in tako bolj dostopni novincem. To je vsekakor korak v smeri ustvarjanja, kar se da preproste igre, ki je namenjena igralcem, ki se po napornem dnevu zgolj želijo malce sprostiti. To igri vsekakor uspe, a je to dovolj dobro uspelo že predhodniku. Zaradi pomanjkanja novosti je ocena nižja, kar pa naj ne odvrne tiste, ki prve igre še niso igrali. Mi smo jo, zato temu primerna ocena.
Igra je dostopna za Playstation 3 in Xbox 360, do konca julija pa naj bi izšla tudi PC različica.
