V študiji, ki so jo v petek objavili v zborniku Science, so raziskovalci s kanadske univerze iz British Columbie vzpodbudili prostovoljce k analitičnemu razmišljanju, pri čemer so prišli do zaključka, da bi ravno to, torej analitično razmišljanje, lahko zmanjšalo stopnjo verovanja. "Religija je intuitivna – analitično razmišljanje pa lahko takšno vrsto razmišljanja spodkoplje,“ je dejal eden od avtorjev raziskave, Ara Norenzayan. "Ko ljudi spodbudite k analitičnemu razmišljanju, lahko to blokira intuitivno razmišljanje," je še dodal.

Analitično razmišljanje na daljši rok vpliva na stopnjo verovanja

650 prostovoljcem iz Kanade in ZDA so v sklopu raziskave pokazali umetniška dela, ki so spodbujala analitično razmišljanje, drugi skupini pa so pokazali podobe, ki takšnega načina razmišljanja niso spodbujale. Prostovoljcem so nato postavili še serijo vprašanj. Tisti, ki so opravljali analitične naloge, so v povprečju izkusili znižanje verskega prepričanja, kar je vključevalo tudi predane vernike.

Je pa Norenzayan hitro dodal, da preizkus predanih vernikov ni spremenil v popolne ateiste, je pa prišel do zaključka, da če posamezniki vsakodnevno razmišljajo na analitičen način, kot na primer znanstveniki in odvetniki, bi na dolgi rok to lahko vodilo v slabše verovanje.

Verovanje veliko bolj nestabilno, kot menimo

"Iz ljudi ne skušamo ustvariti ateistov, vendarle pa, ko pogledate rezultate naših raziskav, pridete do zaključka, da se tisti, ki razmišljajo analitično, rahlo odmaknejo od religije,“ je dodal soavtor študije Will Gervais. Razložil je še, da zagotovo obstaja še veliko več dejavnikov, ki vplivajo na nagnjenost k religiji, a da je način razmišljanja posameznika eden od ključnih. Ljudje, ki razmišljajo intuitivno, so bolj verni, kot ljudje, ki so nagnjeni k analiziranju vsega, kar jih obdaja.

"Verovanje je veliko bolj nestabilno, kot si predstavljamo,“ je pojasnil Norenzayan in dodal, da lahko okoliščine in izkušnje življenja (od travmatičnih do veselih dogodkov) človeka pripeljejo do močnejše ali pa šibkejše vere.

Verovanje kot skupek intuicije in razumevanje sveta okoli nas

"Religija je tako pomemben del sveta, mi pa jo tako slabo razumemo,“ je še povedal. "Ne glede na to, kaj menite o religiji, je pomembno, da jo razumemo, saj je v svetu tako zelo pomembna.“

"Verovanje bi tako lahko pojasnili kot skupek intuicije in razumevanje sveta okoli nas, ljudje pa ne postanejo verni nujno zaradi tega, ker o tem razmišljajo, ampak jim deloma pri tem pomaga intuicija,“ je zaključil Norenzayan.

Raziskovalca pa sta poudarila, da sta z raziskavo le popraskala po površini zapletenega fenomena nastanka vere.

Robertu McCauleyju, direktor središča za raziskavo mislim, možganov in kulture na univerzi Emory, ter avtor knjige "Religija je naravna, znanost ni", se je zdela raziskava posebno zanimiva, saj je vedno menil, da je izredno težko napraviti še tako majhne spremembe pri verovanju.

"Ni za pričakovati, da bi lahko nekoga pregovoril, da ne veruje več, saj njihovo verovanje v prvi vrsti ne temelji na osnovi argumentov,“ je pojasnil McCauley, ki je prepričan, da se verovanje opira predvsem na intuitivno razmišljanje.