Računalniški program je kdajkoli spisalo že šest odstotkov Slovencev, starih od 16 do 74 let, povprečje v EU pa je lani znašalo deset odstotkov.

Znanje računalniškega programiranja je znotraj evropske sedemindvajseterice najbolj razširjeno na Finskem, kjer je računalniški program spisalo že 26 odstotkov oseb v starosti od 16 do 74 let. Sledi Švedska s 24 odstotki.

Na drugem koncu lestvice se nahaja Bolgarija z dvoodstotnim deležem, sledi ji Češka s petimi odstotki. Za njima je vrsta držav s šestimi odstotki, med njimi kot omenjeno tudi Slovenija.

Deleži za starostno skupino od 16 do 24 let so razumljivo višji. V celotni EU je računalniški program spisalo v povprečju 20 odstotkov mladih v omenjeni starostni skupini.

Slovenija tudi tu s 16 odstotki zaostaja za povprečjem sedemindvajseterice, pri čemer pa Eurostat navaja, da gre zaradi majhnega števila anketirancev za podatke z zmanjšano zanesljivostjo.

Na vrhu lestvice se tudi v tej kategoriji nahajata Finska in Švedska s 37-odstotnim oziroma 34-odstotnim deležem, na dnu pa Bolgarija s pet-odstotnim in Češka z 11-odstotnim deležem mladih, ki so že spisali računalniški program.

Na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko so za STA ločeno pojasnili, da je ključni razlog za zaostajanje Slovenije v tem, da slovenski osnovno- in srednješolski sistem dovoljuje, da učitelji poučujejo računalništvo in informatiko kot spretnost in uporabo tehnologije.

"Če uporabimo prispodobo: recimo, da bi se učili v šoli, kako se uporablja pralni prašek, in trdili, da je to učenje kemije. To je narobe," so zapisali in nadaljevali, da bi morali poučevati tako, da bi bila mladina sposobna tehnologijo ne samo uporabljati, ampak jo tudi ustvarjati in načrtovati.

Da bi dosegli navedeno, pa je potrebno dodatno izobraziti učitelje in temeljito spremeniti kurikulum. Istočasno bi bilo treba v družbi odpraviti podcenjujoč odnos do obravnavane stroke in ji končno priznati enakovrednost z ostalimi znanostmi ter dati učencem možnost, da jo spoznajo kot takšno, pravijo na fakulteti.

Ob tem na fakulteti opozarjajo na katastrofalne posledice tega zaostajanja za slovensko gospodarstvo. Po eni strani namreč Sloveniji zaradi tega primanjkuje visokotehnološke industrije, ki bi lahko šla v korak s svetom na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologije (IKT). Prav ta pa je ena tistih, ki ima največjo dodano vrednost.

Dodatna posledica je, da tudi kakovost druge industrije ni takšna, kot bi lahko bila, pravijo na fakulteti. "Dandanes si namreč težko predstavljamo, da bi obstajal izdelek brez vsebovanja IKT," so zapisali.

Na posledice zaostajanja po njihovih navedbah nakazuje tudi študija iz leta 2006, ki je ugotovila, da je 29 odstotkov podjetij z 10 ali več zaposlenimi, ki so v letu 2005 zaposlovala osebe, za katere se zahteva računalniško znanje, pri tem naletelo na težave. Kar 70 odstotkov podjetij je imelo težave zaradi pomanjkanja oseb z ustreznim znanjem uporabe računalnika oz. programov, 53 odstotkov jih je imelo težave zaradi pomanjkanja informatikov.

V zvezi s tem, kako bi lahko zmanjšali zaostanek za povprečjem EU, pa na fakulteti med drugim navajajo primer Nizozemske, ki se je v začetku tisočletja odločila okrepiti kakovost učiteljev računalništva in informatike.

Nizozemska je oblikovala skupino univerz, oziroma fakultet z univerz, ki poučujejo računalništvo in informatiko. Ti so dobili za nalogo, da dodatno izobrazijo učitelje po srednjih in osnovnih šolah. Vzporedno so dogradili kurikulum. Poleg tega so pomagali učiteljem, da so oblikovali društva oz. skupnosti, v katerih so univerze neposredno sodelovale ter pomagale učiteljem. S tem so uspeli bistveno izboljšati kakovost učiteljev in posledično pouka.