Anonimni so sporočili, da bodo onesposobili DNS (Domain Name System), ki internet deli na domene. DNS prevaja tisto, kar uporabniki zapišejo v iskalnik spletne strani (npr. www.dnevnik.si), v to, kar internet v resnici uporablja, torej IP naslov (212.58.244.66). Z onemogočenjem http protokola, ki je najbolj uporabljen protokol na spletu, bo vsak, ki bo v iskalno vrstico zapisal http://www.google.com ali katerikoli drug URL, pristal na strani, ki bo opozarjalo na napako. Zaradi tega bo vsak uporabnik mislil, da je svetovni splet nedostopen. "Zapomnite si, to je protest. Ne poskušamo "ugasniti" spleta, le začasno ustvariti "mrk" tam, kjer bo najbolj bolelo,“ so zapisali Anonimni.
Lociranje glavnih serverjev
DNS bi lahko označili kot telefonski imenik interneta. "Če lahko preprečite dostop do telefonskega imenika, lahko svetovni splet naredite neuporaben," je za BBC pojasnil strokovnjak za vitrualno varnost Alan Woodward. Dodal je, da se teorija za omenjenim napadom naslanja na 13 vrhnjih strežnikov (te v svojem sporočilu omenjajo in navajajo tudi Anonimni) t.i. root serverjev , ki komunicirajo s tistimi na nižjem nivoju, ki komunicirajo s tistimi na še nižjem nivoju, in tako naprej. Če bi komu uspelo onemogočiti enega komunikacijo med 13 strežniki tako, da ne bi več komuniciral z ostalimi, "hitro nihče več ne bo mogel dostopati do znanih naslovov".
DDoS napadi
Ko se je pojavila grožnja o "mrku svetovnega spleta", so mnogi posumili, da je hekerjem uspelo locirati strežnike "na vrhu". Takrat naj bi z DDoS napadi, pri katerih bodo serverje preveč obremenili, onemogočili dostop do spleta. Omenjene napade je Graham Cluley z družbe za varnost računalnikov opisal, "kot če bi petnajst ogromnih moških poskušalo vstopiti skozi vrteča se vrata v trgovskemu centru in bi se ta prenehala vrteti".
Hekerji naj bi napad izvedli tako, da bi "ukradli ali zasegli" druge računalnike, med drugim tudi s pomočjo virusev in trojanskih konjev. Z uporabo "zombi" računalnikov bi lahko ustvarili dovolj prometa, da bi onemogočili vrhnje strežnike, "nedolžni uporabniki pa se sploh ne bi zavedali, da sodelujejo v akciji," je še pojasnil Woodward.
Če bi sodeloval tudi DNS
Do hujših težav bi prišlo, če bi hekerjem na nek način uspelo, da bi tudi DNS "sodeloval" pri rušenju samega sebe. Woodward je pojasnil, da bi bilo to mogoče izvesti s postopkom imenovanim "DNS ojačevanje", ki izkorišča dejstvo, da na zahtevo DNS pošlje več informacij kot je bilo zahtevano, in da je relativno lahko "ponarediti" naslov, s katerega je bila zahteva poslana. V takem primeru bi mreža pošiljala ogromno število zahtev DNSju, ki bi jim odgovarjal, kar bi se končalo v vse večji količini podatkov.
"Če bodo ustvarili nekaj takšnih bot omrežij in izbrali prave tarče, jim bo uspelo z DNSjem "poplaviti" mrežo, ki naj bi ji služil," je še dodal Woodward.
Anonimni so v sporočilu k sodelovanju pri operaciji Blackout pozvali tudi uporabnike. Slednjim so pustili tudi navodila, katero orodje morajo naložiti na svoje računalnike. Zaključili pa so s citatom Benjamina Franklina, ki je dejal: "Tisti, ki je pripravljen žrtvovati svbodo za varnost, si ne zasluži ne ene ne druge."
