Denise Herzing, ki je skupino delfinov opazovala 27 let, je v tem času sicer ugotovila, da se je delfinom zelo približala, da so jo živali prepoznale in se je razveselile, a je bilo to najbližje komunikaciji, kar je bilo mogoče priti.
Raziskave iz zgodovine
John Lilly je v 60-ih letih prejšnjega stoletja preučeval delfine in bil prepričan, da imajo delfini svoj poseben jezik, ki ga je zgolj potrebno dešifrirati. Toda njegove raziskave so bile postavljene pod vprašaj, saj je raziskoval tudi tako, da je delfinom dajal halucinogene droge, kot je LSD, in jih z njimi užival tudi sam.
Dejanskega obstoja jezika delfinov ni dokazal še nihče, kljub temu, da je Lilly vsakih nekaj let trdil, da mu bo čez leto ali dve uspelo jezik tudi dekodirati. Kljub obstoju številnih žvižgov in drugih podobnih zvokov, ki jih človeški sluh sploh ne more zaznati, je jasno zgolj to, da ima vsak delfin svoj edinstveni žvižg, ki se jim razvije zelo zgodaj in bi lahko deloval kot ime. Še vedno pa ni jasno niti to, ali je en žvižg samostojna enota ali gre za cel stavek.
Za celostno uspešno dvosmerno komunikacijo bi bilo potrebno razumeti sestavne elemente delfinovega jezika in te element sestavljati v smiselne celote, je razložil ameriški psiholog Stan Kuczaj.
