Tako približno in s takšnimi vsebinami, poleg tistih, ki se seveda družbenih omrežij lotevajo veliko bolj analitično in angažirano, poteka dnevna izmenjava štirih bilijonov podatkov. Ti so izmenjani med 845 milijoni uporabniki, piše Daily Telegraph.

Čeprav je večina objav na omenjenem družabnem omrežju najbrž neškodljiva, vsaj zdi se tako, ter brez kakršnekoli družbeno angažirane potence, pa so pred kratkim osvetlili drugo plat omrežja. Na njej se znajdejo tudi objave z pedofilskimi vsebinami, kot tudi rasistične in druge sovražne ter nasilne izjave. Zato so se pri Facebooku še bolj zavzeli ter tako organizirali "moralno policijo“, ki spremlja sporne  vsebine. Vse lepo in prav, da se sovražne in druge nasilne vsebine onemogočajo, a vprašanje je kakšno strategijo pri tem uporabiti. Gotovo ne takšno, ki moralno bdi nad vsebinami z podplačano delovno silo. Za to delo namreč najemajo poceni delovno silo tretjih držav, ki za uro dela dobi le en dolar. Vprašanje pa se postavlja tudi o mejah nadziranja vsebin, ki ne predstavlja zlorabe vpogledov v uporabnikove podatke. 

Moralna policija za en dolar

Če preskočimo problematično vprašanje splošne morale in njenih izhodišč in zaupamo, da naj bi moralna Facebookova moralna policija dejansko sledila etičnim načelom človekovih pravic, preprečevala sovražni govor ter zagovarjala tudi druga stališča enakopravnosti, pa je pri strategijah spletnega nadzora, ki si svoje meje neprestano širi, lahko vseeno zaskrbljujoča meja naše zasebnosti.

Nevidna vojska moderatorjev tega družbenega omrežja ima za seboj le osnovno usposabljanje, nadzor opravljajo od doma, njihove ne-kriminalne preteklosti, kot se zdi, pa ne preverjajo. Pri čemer je potrebno vedeti, da imajo ti moderatorji vpogled v najbolj zasebne uporabniške podrobnosti in podatke. Glede na nedavno Googlovo potezo, ki širi možnosti vpogleda v našo spletno in dejansko zasebnost, lahko pričakujemo podobne širitve tudi pri drugih spletnih ponudnikih?

Prejšnji mesec je v intervjuju za ameriški Gawker Amine Derkaoui opisal svojo službo spletnega moralnega nadzornika, ki jo je opravljal tri tedne v Maroku za oDesk, eno izmed tujih podjetij, ki jih Facebook najema za moderiranje. Za delo en dolar na uro, vključevalo pa je moderiranje spornih fotografij in drugih neprimernih vsebin.

„Gre za najslabše plačano Facebookovo službo, kot tudi neprijetno delo. Nihče ne mara secirati posameznika ali posameznico,“ je Derkaoui ta teden povedal za Daily Telegraph.

Temne plati družbenih omrežij

A kot je povedal Derkaoui so nekatere vsebine, ki so jih zasledili na družabnem omrežju zaskrbljujoče in potrebne resne obravnave. Brez pretiravanja tako opisuje fotografije zlorabljenih živali, trupel in videe pretepov. Ostali moderatorji, večinoma mladi in izobraženi, ki spremljajo nesprejemljive facebookove vsebine pripovedujejo o podobnem. "Pedofilija, nekrofilija, samomori in podobno,“ povzema izmed njih. Drugi izjavi, da je delo opustil: "Ker ceni svoje duševno zdravje,“ in to primerjal s "čiščenjem kanalizacije v katero se izteka svetovna reka izprijenosti“.

Spletni nadzor v imenu varnosti: Facebook je v imenu preprečevanja objavljanja spornih vsebin na družabnem omrežju postavil ozke in stroge kriterije dovoljenega ter možnosti vpogleda v podatke uporabnikov.  (Foto: Wikimedia Commons)

Cenzurirana so fotografije golih teles, drog in dojenja

Seveda večina materiala, ki se pojavi v družbenem omrežju ni tako ekstremnega in nevarnega, pri čemer pa je Facebook postavil izredno ozke in stroge kriterije dovoljenega. Prepovedane so fotografije golih delov telesa, drog (razen marihuane) in seksualnih aktivnostih (z izjemo predigre). Moške bradavice so dovoljene, očitno dojenje pa ne. Fotografije telesnih tekočin, razen sperme, so sprejemljive, a ne v primeru, da je na slikovnem gradivu vidno tudi človeško telo. Predelane fotografije so dovoljene, razen če nekoga prikazujejo v negativni luči.

Ko uporabniki prijavijo določeno vsebino ima moralni moderator tri možnosti: zbrisati, ignorirati ali vsebino posredovati v Kalifornijo k vodilnim, ki slednjo najverjetneje prijavijo pristojnim v obravnavo. Kot primer resne obravnave tako navajajo zapis: "Na jutrišnji zabavi bom zabodel Liso H.“ Med tem, ko splošne izjave, kot na primer „"emljo bom razstrelil konec leta,“ ne jemljejo resno.

Facebook si tako prizadeva za uravnoteženo sledenje njihovi misiji "povezanega in odprtega sveta“, ki hkrati učinkovito zajezi črne plati človeške narave.

Zaupanje vredno moderiranje?

Facebookove strani dnevno prehaja nepredstavljivo število vsebin in fotografij, za pregledovanje slednjih je tako potrebnih stotine moderatorjev, zunanjih izvajalcev, ki so tudi izredno slabo plačani.

Predstavnik za javnosti pri Twitterju pojasnjuje, da imajo za moderiranje vsebin notranje sodelavce, na vprašanje o najemanju zunanjih izvajalcev za tovrstno delo pa ne odgovarja. Pri Googlu načina moderiranja na Google+ ne pojasnjujejo. Tako niti Facebook niti oDesk ne dajeta podrobnejših in jasnejših izjav o načinih moderiranja, med tem ko pravijo, da preko podjetja oDeska in drugih zaposlujejo približno 800 do 1000 moderatorjev.

Skrb, ki se pri spletnem nadzoru pojavlja, pa je diskretnost moderiranja in načinih spremljanja tega.