Noleta pospremite na vse štiri Grand Slame: preizkusili smo Grand Slam Tennis 2

Konkurenca med video igrami, ki želijo teniško izkušnjo prenesti iz velikih svetovnih prizorišč v udobje stanovanja, v zadnjem času strmo narašča. EA je z Grand Slam Tennisom 2 svojim konkurentom želel pokazati, da misli resno. Gre namreč za edino igro, kjer lahko igrate vse štiri Grand Slame, kar ji pred ostalimi daje določeno prednost.

Poleg tega je igri potrebno priznati, da je izredno hitra in zabavna. Velik del pri tem prispeva prehod iz gumbov na analogne palice kontrolnega ploščka. Na tej točki Grand Slam Tennis 2 sledi uspešnemu receptu EA-jevega NHL-a. Izbira udarcev s pomočjo desne analogne palice igri vdihne občutek naravnosti in tekočosti. Ukazi za specifične udarce so tudi precej intuitivni, bolj kot gumbi, ki so se to zgolj zdeli predvsem zaradi navade.

Igra ponuja tudi zabavno opcijo igranja najbolj legendarnih soočenj v zgodovini tenisa. Na začetku imate odprte novejše strani zgodovine športa, z nabiranjem točk pa se vam odpirajo tudi spektakularni dvoboji starejše preteklosti. Poleg resničnih dvobojev so predpripravljeni tudi nekateri fantazijski dvoboji, ki vam bodo omogočili, da enkrat za vselej odgovorite, kdo bi premagal koga? Pohvaliti gre tudi grafiko, ki je precej všečna in ima občutek za malenkosti pri modelih igralcev in tudi pri terenu. Med igro boste na določenih površinah lahko videli majhne oblake prahu, ki se dvigujejo pod nogami. Ni najbolj pomemben element igre, a doda občutek pristnosti. S čimer pa ima igra sicer precej težav.

(Foto: EA)

Najbolj opazna težava na področju pristnosti je vsekakor posledica relativno ozkega nabora igralcev in predvsem igralk. Sicer nabor vključuje najbolj opazne zvezdnike zadnjih let in lep nabor zvenečih imen in legend, ki so loparje že postavili v kot, a to ne prispeva k realnosti turnirjev. Nič nenavadnega namreč ni, da boste v polfinalu Wimbledona premagali Federerja, potem pa v njegovi dnevni sobi naleteli na samega Borisa Beckerja. Pomanjkanje igralcev tako malce pokvari zabavnost fantazijskih dvobojev, saj jih igra ves čas ustvarja sama od sebe.

Dodatna pomanjkljivost predstavlja zvestoba od gibanja posameznih igralcev, oziroma njeno pomanjkanje. Izredna raznolikost tehnike in gibanja teniških igralcev, je eden od razlogov, zakaj igre vključujejo tako skromne nabore resničnih tekmovalcev. Pomanjkanje igralcev pa je težko oprostiti, ko so opazna velika odstopanja in pri Grand Slam Tennisu 2 ta so. Sicer so te pomanjkljivosti opazne predvsem sladokuscem, a imajo, kot že rečeno, realne posledice tudi za tiste, ki niso tako zahtevni.

(Foto: EA)

Še zadnjo dvojno napako pa nam igra servira s karirernim sistemom, ki je povsem brez globine. Medtem ko se uporabnik pri Virtui 4 odloča med medijskimi nastopi, treningi, dobrodelnimi prireditvami in počitnicami, preden začne z novim turnirjem, Grand Slam 2 to skrči na najbolj osnovne elemente. Trening in prijateljska srečanja. Edina raznolikost, ki jo boste našli v kariernem sistemu je višanje težavnostne stopnje iz leta v leto, kar pa ni nujno najbolj elegantna rešitev. Lahko se namreč zgodi, da uporabnik preprosto izgubi motivacijo, če že v prvi sezoni uspe osvojiti vse velike naslove. Seveda je dodatna težava igre nasploh, da ima sicer vse štiri Grand Slame, a le peščico drugih prizorišč.

(Foto: EA)

Grand Slam Tennis 2 je igra, ki je lepa od daleč, ob natančnejšem pogledu pa jo mučijo dokaj resne težave. Kljub vsemu je potrebno dodati, da ima še vedno precej dobro igralnost, če vas podrobnosti ne motijo. Glasbeno podlago je ustvaril Paul van Dyk in tudi komentarji Johna McEnroa dodajo svoj čar, a to kar igro na koncu rešuje, je desna analogna palica, kar pa je premalo za vrhunsko oceno.

Igra je dostopna za Playstation 3 in Xbox 360.

Ocena: 7,5/10

Ostale igre