Na prvi pogled je Nikon 1 V1 videti precej minimalistično-eleganten. Njegovo magnezijevo ohišje s kovinskim premazom deluje monolitno in trdno, zato nimamo občutka, da bi se ob dnevnem premetavanju poškodovalo. Razporeditev samih gumbov na ohišju je praktična, čeprav imamo za fotografiranje in snemanje dva različna sprožilca – to vsekakor zahteva nekaj navajanja.

V 1 ima sicer 10.1 milijonski CMOS senzor, kar je vsekakor dovolj za povprečnega družinskega uporabnika, na katere omenjeni model tudi primarno meri. V1 omogoča uporabo 3 palce velikega zaslona ali pa uporabo elektronskega kukala (EVF).

Pri samem fotografiranju lahko izbiramo med mehanskim in elektronskim sprožilcem. Rečeno je, da mehanski sprožilec pomaga odstraniti sij, ki nastane pri fotografiranju svetlečih objektov – v praksi je bilo omenjeno malce težje preizkusiti.

 
 

 

Dobra lastnost elektronskega sprožilca je hitrejše in ponavljajoče zajemanje fotografij – V1 lahko posname do 60 sličic na sekundo. Glede na to, da govorimo o kompaktnem fotoaparatu, ta nima zrcalca kot zrcalno-refleksne kamere – pri kompaktnih kamerah se zato pogosto pojavi težava počasnejšega zaznavanja kontrastov pri samodejnem ostrenju (AF). Nikon je pri modelu V1 to odpravil s hibridnim AF sistemom – 73 točk oziroma pikslov med fotografiranjem skrbi za zaznavanje faz, ostale točke skrbijo za ostrino in kontraste.

Nikon V1 nam ponuja 3 različne programe fotografiranja. Program Smart Photo Selector nam tako poleg fotografije, ki smo jo zajeli, posname še sekundo dolg video z istim motivom. Posnetek se začne snemati že, ko do polovice pritisnemo sprožilec. Nato naprava preračuna in primerja video posnetek z narejenimi fotografijami ter izbere najboljših pet posnetkov na podlagi kompozicije in ostrine. Omenjeni proces pa je malce počasen, zato moramo pogosto čakati nekaj sekund, da se vsi podatki obdelajo.

V programu Scene Auto Select naprava samodejno izbira nastavitve za določene motive – nenavadno je, da sami ročno tega ne moremo izbrati, kot je to običajno pri drugih fotoaparatih. Tretji program nam omogoča nastavljanje sprožilca in zaslonke, oziroma izbiro prioritet med njima.

Fotografije posnete z V1 so videti natančne, barve so naravne z malce toplejšimi toni, pa tudi samodejno nastavljanje beline se dobro obnese. Vsekakor pa gre pohvaliti video. Posnetke lahko snemamo v full HD tehnologiji 1920 x 1080, z možnostjo nastavitve 29.97 ali 59.94 sličic na sekundo. S pritiskom na gumb "F" pa se nam pokaže tudi možnost snemanja počasnih posnetkov 400 ali 1.200 sličic na sekundo.

Razsodba

Nikonu je z modelom V 1 uspelo vstopiti v razred med kompaktnimi in zrcalno-refleksnimi kamerami. V 1 ima večji senzor kot jih premorejo ostali kompaktni fotoaparati, povrh vsega pa mu lahko zamenjamo 4 različne objektive (na testni napravi smo sicer preizkusili tri objektive - 10 mm 2.8, 10-30 mm 3.5-5.6 VR in 30-110 mm 3.8-5.6 VR), obstaja pa sicer še posebna leča zgolj za snemanje video posnetkov.

Kljub omenjenemu pa V1 ne premore kompleksnosti pravega DSLR-ja, zato je primernejši za povprečnega uporabnika, ki si želi kakovostnih posnetkov iz vsakdanjika.

Pri V1 nam je predvsem všeč občutek kakovosti in vzdržljivosti. Mali fotoaparat je sposoben odličnih fotografij in posnetkov. Uporabnike pa zna sicer razočarati dejstvo, da je večino nastavitev fotografiranja potrebno nastaviti preko menija in ne neposredno z gumbom na ohišju.

Cena: približno 850 evrov - malce zasoljeno, mar ne?

Posnete fotografije si oglejte v fotogaleriji.

Več o zanimivih napravah si preberite v Dnevnikovi temi Testirali smo.