Znanstveniki so se bojevali z ledenimi razmerami, temperature so se spustile tudi do 66 stopinj pod ničlo, lovil pa jih je tudi čas, saj se že čez nekaj dni konča antarktično poletje in ekipa ne bo imela več veliko časa, da zapusti postajo.

Namen projekta je priti do nedotaknjene vode, ki leži pod več kot 3000 metri ledu, kar jim bo pomagalo odkriti več o življenju na našem planetu pred 20 milijoni let.

Pod ledom zakopano jezero leži na najbolj negostoljubnem delu planeta, voda pa je tekoča zaradi geotermalne energije. Pogoje tam opisujejo kot "nezemljanske", saj naj bi bili precej podobni podzemnim rekam na Jupiterjevi luni Evropi.

Valerij Lukin, vodja ruske antarktične ekspedicije, je pred mesecem dni dejal: "Ne vem, kaj nas čaka tam." Lansko leto so znanstveniki, ki so delali na istem projektu, prišli od 10 do 50 metrov oddaljenosti od jezera.

Ekipa mora v nekaj dneh zapustiti območje

Ker pa je zdaj poletja skoraj konec, bo morala ekipa odmaknjeno mesto zapustiti v nekaj dneh – preden postane premrzlo za pristanek letala. Robin E. Bell, raziskovalka univerze Columbia, ki je obiskala območje, je za Daily Mail povedala, da se je ekipa osredotočala na to, da čim hitreje pridejo do vode, in da je še prezgodaj, da bi se bali najhujšega.

Dejstvo, da se ne oglasijo prek radijske zveze, Bellove ne skrbi preveč: "Ko počneš nekaj resnično težkega, je zadnja stvar, ki si jo želiš, klepetanje z ljudmi." Dodala je, da je ekspedicija na jezero Vostok zelo pomembna za Ruse, in da so Lukanovi ljudje "najboljši za vrtanje na svetu".

Številne nevarnosti za znanstvenike

Med ekspedicijo so se temperature spustile do neverjetnih -66 stopinj Celzija, najnižjo temperaturo, kar so jo kdajkoli zabeležili na Zemlji, pa je izmerila prav postaja na Vostoku – 21. julija 1983 so se temperature spustile kar 89,2 stopinje pod ničlo.

Ko bo prišel pomembni trenutek, znanstveniki ne smejo kontaminirati vode v jezeru z bakterijami in tekočinami s površja. Obstaja tudi nevarnost eksplozije zaradi spodaj ujetega kisika in dušika, zato bodo znanstveniki, ki v treh izmenah vrtajo 24 ur na dan, skušali zagotoviti, da bo iz luknje "ušla" čim manjša količina zraka.

Izjemno pomemben podvig za razumevanje razmer na Zemlji in drugod

Washington Post je poročal, da naj bi bili ruski znanstveniki le še dobrih 10 metrov oddaljeni od domnevne gladine jezera. John Priscu, ki je bil v stiku z Rusi, je povedal: "To je izjemno pomemben trenutek za znanost in raziskovanje, prodor do ogromnega jezera, za katerega do devetdesetih let prejšnjega stoletja nismo niti vedeli, da obstaja. Če bo šlo vse po sreči, bo to odprlo popolnoma novo poglavje v našem razumevanju našega planeta in po možnosti tudi lun v našem osončju in bolj oddaljenih planetih."

Strokovnjaki pri ruskem Inštitutu za arktične in antarktične raziskave napovedujejo, da bodo našli "edini ogromen izjemno čist vodni sistem na planetu". Okoljevarstvene skupine so njihovo delo kritizirale – najbolj jih motijo kemikalije, s katerimi ohranjajo izvrtano luknjo odprto. Spet drugi menijo, da območja ne bi smeli preiskovati, ampak bi ga morali ohraniti v nedotaknjenem stanju.

Najhujši možni scenarij je, da bi voda zaradi nenadoma "eksplodirala" navzgor po izvrtani luknji, ko vrtalniki dosežejo jezero. Če bi se najhujši strahovi uresničili, bi lahko na površje bruhnila kar četrtina vode v jezeru.