Študija univerze v Koloradu je analizirala sedimentne kamnine, rastlinstvo in led ter pokazala, da so štirje obsežni izbruhi tropskih vulkanov med letoma 1275 in 1300 našega štetja krivi za obdobje ohlajanja. Študija je objavljena v publikaciji Geophysical Research Letters.
Znanstveniki so uporabili tudi računalniški model, s katerim so potrdili svoje rezultate. "To je prvič, da je kdo jasno identificiral specifičen vzrok za 'malo ledeno dobo'," je povedal avtor študije Gifford Miller.
"Naredili smo tudi razumljiv sistem podnebnih dogodkov, ki razloži, kako je to hladno obdobje tako dolgo trajalo. Če podnebni sistem v relativno kratkem obdobju znova in znova prizadanejo hladne razmere – v tem primeru vulkanski izbruhi -, bo posledica velik ohlajevalni učinek," je še dodal Miller.
"Simulacije so pokazale, da imajo lahko vulkanski izbruhi izjemen ohlajevalni učinek,“ je povedala soavtorica študije, znanstvenica Bette Otto-Bliesner. "Izbruhi so morda povzročili verižno reakcijo in vplivali na led na polih in na morske tokove, ki so nato stoletja vplivali na nižje temperature."
Ocene znanstvenikov glede pričetka male ledene dobe variirajo od 13. do 16. stoletja. Čeprav so nizke temperature nekoliko vplivale tudi na bolj oddaljene kraje, denimo na Kitajsko ali Južno Ameriko, so bili še posebej očitni na severu Evrope.
