Rusija je Fobos-Grunt 9. novembra izstrelila proti Marsovemu satelitu, sonda brez posadke pa je po izstrelitvi zašla iz smeri in se ji kljub poskusom znanstvenikov, da jo reprogramijo, ni uspelo več utiriti. Ta prvi poskus Rusije, da sama razišče Rdeči planet, je tako neslavno propadel.

Sedaj pa v Moskvi očitno vlada negotovost, kam bodo padle razbitine dobrih 14 ton težke sonde, ki vsebuje 12 ton strupenega goriva. Roskozmos je tako danes napovedal, da bodo ostanki po pričakovanjih padli v odprto morje ob južni obali Argentine, in sicer ob 17.22 po srednjeevropskem času.

A kot so ob tem sporočili, se lahko kraj in čas padca še spremenita. Ruska vesoljska agencija je v nasprotju z današnjim predvidevanjem v četrtek napovedala, da bo med 20 in 30 ostankov sonde, težkih okoli 200 kilogramov, padlo v Indijski ocean severno od Madagaskarja oz. vzhodno od obal Tanzanije in Kenije, in sicer ob 13.12 po srednjeevropskem času, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Še v sredo pa je Roskozmos predvideval, da bodo razbitine padle v osrčje Indijskega oceana, nekje med Indijo in Indonezijo. Ruska vesolja agencija je že pred tem sporočila, da bo večina sonde uničena ob vstopu v Zemljino ozračje.

Fobos-Grunt, na katerem je več kot 120 milijonov evrov vredna merilna naprava, bi morala sicer v okviru spodletele misije v letošnjem letu doseči Mars in Fobos. V začetku leta 2013 bi sonda morala pristati na Fobosu, na Zemljo pa bi se po prvotnih načrtih vrnila avgusta 2014 in od tam s seboj prinesla vzorce.

Leto 2011 je bilo težavno za vesoljske ambicije Rusije. Nesreča Fobos-Grunta je namreč Moskvo prizadela le slabe tri mesece po strmoglavljenju plovila brez posadke progres, zaradi česar je morala Rusija začasno ustaviti polete vesoljskih plovil sojuz na Mednarodno vesoljsko postajo.

V minulem letu je Rusija izgubila tudi tri navigacijske satelite, napreden vojaški satelit in telekomunikacijski satelit.