Leto 2012 je za mednarodno leto trajnostne energije generalna skupščina Združenih narodov razglasila predvsem zato, da bi opozorila na problem energetske izključenosti. To je stanje, v katerem milijoni ljudi po svetu ne morejo normalno napredovati v svojem razvoju, ker nimajo možnosti za zadovoljevanje osnovnih energetskih potreb. Ne morejo brati, ker nimajo razsvetljave, v hladu zmrzujejo, ker ni ustrezne kurjave, njihova mobilnost je omejena, ker ni na razpolago ustreznega pogonskega goriva.

V razvitejšem delu sveta, kamor sodi tudi Slovenija, sicer tudi imamo težave z energetsko revščino, a večje težave imamo z okoljskimi dimenzijami zagotavljanja energetskih potreb. Več se ukvarjamo z emisijami toplogrednih plinov in drugih škodljivih snovi, z jedrsko varnostjo, pa tudi z vprašanji konkurenčnosti industrije, ki se počasi seli iz stare Evrope tudi zaradi visokih cen energentov, poudarjajo na ministrstvu za gospodarstvo.

Sredstva Eko sklada

Leta 2010 je bil uveden prispevek za učinkovito rabo energije, ki ga plačujemo ob računu za vsak energent in se steka v Eko sklad. Ta sklad z njim subvencionira različne ukrepe varčevanja z energijo in uvajanja obnovljivih virov energije v ogrevanje v stanovanjskih stavbah, od letos pa tudi v vrtcih in osnovnih šolah. S pomočjo te subvencijske sheme vsako leto izvede kakšnega od ukrepov energetske sanacije vsaj 1,5 odstotka slovenskih gospodinjstev. Novi razpis za črpanje sredstev v letu 2012 pa je bil pravkar objavljen.

Na ministrstvu za gospodarstvo so pripravili tudi drugi akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2011-2016, ki je bil že v javni obravnavi in ga bodo posredovali v sprejem takoj po oblikovanju nove vlade. Načrt je v celoti usklajen z Nacionalnim energetskim programom. S predvidenimi ukrepi načrta bi v letu 2016 dosegli oz. presegli obveznost iz direktive o učinkovitosti rabe končne energije, to je devetodstotni prihranek končne energije. Preseganje cilja za 2016 bi bilo skoraj nujno, če hočemo doseči cilj 20 odstotkov prihranka v letu 2020.

Težave pri dosegu cilja

Vendar pa glede na javnofinančne razmere vse kaže, da bo finančna konstrukcija načrta ostala odprta, kar pomeni veliko verjetnost, da cilj v letu 2016 ne bo dosežen, še bolj ogrožen pa je cilj za leto 2020. Pri učinkoviti rabi energije gre za veliko število posameznih projektov, ki terjajo določen čas za samo organizacijo in pa izvedbo, zato je zamujeno zelo težko hitro nadoknaditi, opozarjajo na ministrstvu. Ocena doseženih učinkov prvega nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost je pokazala, da je Slovenija med letoma 2008 in 2010 presegla načrtovani vmesni ciljni prihranek energije v višini 2,5 odstotka; dosežen prihranek je bil 1317 GWh oziroma 2,8 odstotka referenčne porabe končne energije.

Drugi akcijski načrt za energetsko učinkovitost je v celoti je usklajen tudi z Nacionalnim energetskim programom, po katerem bo do leta 2030 energetsko sanirana polovica stavbnega fonda. Načrt predvideva triodstotno sanacijo stavb javnega sektorja od leta 2014 naprej in tudi sicer so okrepljeni ukrepi v segmentu javnega sektorja, kjer so največji zaostanki. Akcijski načrt prinaša okrepitev ukrepov za spodbujanje učinkovite rabe energije v industriji, večjo pozornost pa namenja tudi reševanju problema energetske revščine. Poleg tega so dodatne aktivnosti usmerjene v pospešen razvoj trga energetskih storitev, do leta 2013 predvsem v javnem sektorju, ki bo generator povpraševanja, ter v razvoj energetsko učinkovitih izdelkov in proizvodnih procesov.

V javnem sektorju načrt predvideva zagotavljanje njegove vodilne vloge kot zgleda učinkovite rabe energije. Od leta 2014 naprej bodo na leto sanirani trije odstotki javnih stavb. Ukrepi se bodo prednostno financirali s sredstvi skladov EU. Finančne spodbude za učinkovito rabo energije v gospodinjstvih, ki jih podeljuje Eko sklad, se bodo nadaljevale, vzpostavljeni pa bodo tudi dodatni programi za socialno šibka gospodinjstva.

Bistveno bodo razširjeni ukrepi v gospodarstvu. Poleg izvajanja programov učinkovite rabe energije pri končnih odjemalcih s strani dobaviteljev energije je predvidena podpora pri uvajanju sistemov za upravljanje z energijo in vzpostavitev shem spodbujanja investicij v učinkovito rabo energije v okviru oprostitev plačila dajatve na emisije CO2. Gospodarstvu so namenjeni tudi ukrepi sistematičnega spodbujanja razvoja energetsko učinkovitih izdelkov, proizvodnih procesov in storitev, zlasti ob vstopu na trg, kar predstavlja pomemben korak k ozelenitvi gospodarskega razvoja.

Od česa je odvisna realizacija?

Realizacija načrta je v veliki meri odvisna od razpoložljivih sredstev, saj se je finančni okvir glede na prvi načrt skoraj podvojil, kar je poleg ambicioznejših ciljev glede učinkovite rabe energije v javnem sektorju tudi posledica zahtevnih ciljev glede obnovljivih virov energije, ki prav tako prispevajo k prihrankom energije. Skoraj četrtina prihrankov končne oziroma primarne energije bo leta 2016 namreč dosežena s prehodom na obnovljive vire in s soproizvodnjo toplote in električne energije.

Brez sredstev iz akcijskega načrta za obnovljivo energijo bo za drugi akcijski načrt za energetsko učinkovitost med letoma 2011 in 2016 potrebnih 638 milijonov evrov javnih sredstev, dve tretjini teh oz. 425 milijonov evrov je že zagotovljenih iz kohezijskega sklada in prispevka oziroma dodatka za učinkovito rabo energije, manjka še 213 milijonov evrov. Predvidena vira za manjkajoča sredstva sta podnebni sklad oz. del prihodkov iz avkcij v okviru evropske sheme za trgovanje z emisijskimi kuponi in sredstva strukturnih skladov EU v finančni perspektivi 2014-2020.

Po podatkih državnega statističnega urada se 44,8 odstotka slovenskih gospodinjstev ogreva na lesno biomaso, skupaj s sončno energijo jih uporablja obnovljive vire energije vire za ogrevanje 45,8 odstotka. Vsak posameznik lahko za bolj trajnostno prihodnost sveta poskrbi za čim večjo rabo obnovljivih virov energije vsaj tako, da na streho montira sončni kolektor za toplo vodo ali pa zamenja peč na kurilno olje s pečjo na drva, da izolira fasado in podstrešje ter vgradi bolj energetsko učinkovita okna, tako da izklaplja elektronske naprave v času mirovanja, tako da čim več hodi peš ali se vozi s kolesom oz. z javnim prevozom.