K padcu prodaje v letu 2011 je pripomoglo več dejavnikov, med drugim prenos velike zaloge prenosnikov iz preteklega leta ter poplave na Tajskem, ki so zmanjšale proizvodnjo trdih diskov in s tem povzročile zamike v dostavah in višanje cen novih pošiljk, je za STA pojasnila Lina Majc iz slovenske podružnice IDC.

Svoj delež je po njenih besedah prispevalo tudi slabo politično in gospodarsko stanje v državi, ki se je kazalo v pomanjkanju večjih projektov predvsem v gospodarstvu in večji previdnosti pri nakupih potrošnikov.

Prav zaradi negotovosti v zvezi s številom in obsegom projektov v slovenskem javnem sektorju in gospodarstvu v prihodnjem letu ter nespodbudne gospodarske napovedi za EU v IDC napovedujejo rahel padec prodaje tudi za leto 2012.

"Dodaten vpliv bodo imele tudi nedavne poplave na Tajskem, ki bodo na trgu osebnih računalnikov vidne tudi še v začetku naslednjega leta, ter še vedno prisoten pesimizem med potrošniki, kar lahko še dodatno okrni potrošnjo," ocenjuje Lina Majc.

Po številu prodanih osebnih računalnikov, pri čemer so zajeti tako namizni kot prenosni osebni računalniki, je v letu 2011 vodilni, okrog tretjinski tržni delež zasedel ameriški proizvajalec Hewlett-Packard (HP).

Za njim po vrsti sledijo še kitajski proizvajalec Lenovo, slovenski Acord-92 z domačo znamko namiznih računalnikov PCplus, japonska Toshiba ter tajvanski Asus. Razmerje med namiznimi in prenosnimi računalniki je že nekaj let v prid slednjim.

Omenjeni podatki ne vključujejo medijskih tablic. Zaradi vse večje priljubljenosti slednjih v IDC opažajo posledični rahel padec mini prenosnikov oziroma tako imenovanih netbookov. Na prodajo 15-palčnih in večjih prenosnikov pa priljubljenost tablic zaenkrat nima večjega vpliva.

Rezultati raziskav IDC sicer kažejo, da se bo v Sloveniji številka prodanih tablic v letu 2011 vrtela okoli 13.000 enot, pri čemer 80 odstotkov odpade na ipade ameriškega proizvajalca Apple.

Ob tem v IDC zaradi trenda mobilnosti v prihodnje pričakujejo še več povpraševanja po napravah, ki sledijo sodobnim zahtevam "majhno, lahko, funkcionalno in lepo", med katere sodijo pametni telefoni, tablični računalniki ter majhni lahki prenosniki (13-palčni in manjši).

Po nekaterih ocenah gre v letu 2012 pričakovati zlasti izjemno rast prodaje tablic. Predstavniki južnokorejskega proizvajalca Samsung so pred časom na novinarski konferenci v Ljubljani ocenili, da bi bilo lahko v letu 2012 na slovenskem trgu prodanih skupno od 50.000 do 70.000 tablic.

 V Sloveniji že pol milijona širokopasovnih priključkov

Ob koncu tretjega četrtletja letos je bilo v Sloveniji skoraj 496.000 širokopasovnih priključkov za dostop do interneta. Od tega so jih 86 odstotkov uporabljali zasebni uporabniki oziroma gospodinjstva, je razvidno iz pred dnevi objavljenih podatkov državnega statističnega urada.

Število vseh širokopasovnih priključkov za dostop do interneta se je v primerjavi s koncem tretjega četrtletja lani povečalo za tri odstotke, samo pri poslovnih uporabnikih pa za 11 odstotkov.

Glede na tehnologijo s 56,2-odstotnim deležem vodijo priključki, ki temeljijo na tehnologiji xDSL. S 26,3 odstotka sledijo priključki prek kabelskega modema, s 15,6 odstotka pa so na tretjem mestu optični priključki.

Statistični urad še ugotavlja, da je bilo konec tretjega četrtletja v Sloveniji 2,163 milijona uporabnikov mobilne telefonije, kar na letni ravni pomeni dvoodstotno rast. Od tega je bilo 81 odstotkov zasebnih uporabnikov.

Med vsemi uporabniki je bilo 1,519 milijona oziroma 70 odstotkov naročnikov, kar je za tri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Predplačnikov je bilo 643.899, kar je za 0,6 odstotka več kot pred enim letom.

V zvezi z rabo mobilne telefonije izstopa podatek, da je bilo v prvih treh četrtletjih letos poslanih dobra milijarda SMS-sporočil ali za 18 odstotkov več kot v prvih treh četrtletjih lani.

Na fiksnih lokacijah pa je bilo medtem skoraj 801.000 telefonskih priključkov - 70 odstotkov teh priključkov je bilo v zasebni lasti. Med priključki je bilo 45 odstotkov takih, ki temeljijo na VoIP-tehnologiji.

Na tem področju pa izstopa podatek, da se je ves odhodni govorni promet iz fiksnega omrežja v prvih treh četrtletjih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 10 odstotkov, in sicer domači odhodni promet se je zmanjšal za 11 odstotkov, mednarodni odhodni pa za sedem odstotkov.