"Tukaj se zgodovina ne piše odsekoma, ampak se piše zvezno. Več podatkov kot imamo, več vemo. Odpirajo se nam obzorja. Vemo, kam gledat, kam osredotočit napore, in če le ne bo kakšnega neljubega pripetljaja s trkalnikom, potem bomo v naslednjem letu res lahko odpirali šampanjec," je na vprašanje o tem, ali je danes tako zgodovinski dan, kot se je predvidevalo, da bo, odgovoril Marko Mikuž.
Pravi, da je trkalnik v Cernu več kot upravičil svoja pričakovanja, ter da je delal petkrat bolje, kot je bilo obljubljeno. K temu je pristavil, da je "včasih bolje kaj manj obljubit in več naredit."
"Po teoriji standardnega modela, se pravi fiziki osnovnih delcev, ta delec pravzaprav pomeni, da mi smo, ker da maso vsem delcem, ki nas sestavljajo. Brez Higgsovega bozona bi si morali izmisliti nekaj drugega. To, da obstajamo, je namreč očitno," je dejal Mikuž.
Delec v teoriji obstaja že več kot 30 let. Danes so znanstveniki z eksperimentom zelo blizu temu, da dokažejo, da obstaja, pa tudi kje se skriva in kakšno maso ima.
Mikuž pojasnjuje: "Higsov delec je na veliko obstajal v zgodnjem vročem vesolju. To pomeni, da bomo ob odkritju lahko nekaj več izvedeli o ranem otroštvu vesolja, če gremo v vesoljske dimenzije. Same študije standardnega modela so pomembne tudi zato, ker v končni fazi mislimo, da standardni model ni vse." V vesolju poznamo približno pet odstotkov celotne energije, ostalih 95 odstotkov pa ne. Med temi odstotki je temna masa, za katero zgolj mislimo, da vemo, kaj bi lahko bila. Je pa še 70 odstotkov energije, pri kateri sploh ne vemo, za kaj gre. Z vsakim novim odkritjem pa smo bliže temu, da bomo nekoč vedeli tudi to.
