Računsko sodišče ima za to področje zaradi njegove pomembnosti ter potrebnih specifičnih znanj in pristopov tudi poseben oddelek, ki ga vodi Miroslav Kranjc in je bil ustanovljen leta 2005. Ta izdeluje revizije smotrnosti oziroma že omenjene IT-revizije. Pri slednjih sodišče izreče mnenje le o delu poslovanja revidiranca, ki se tiče delovanja informacijskega sistema.
Omenjenih IT-revizij je bilo doslej pet, nanašale so se na delovanje informacijskega sistema za vodenje evidenc na področju predšolske vzgoje ter sistemov davčne uprave, fitosanitarne uprave, inštituta za varovanje zdravja in vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
Preberite si še: Problem korupcije je večji, kot smo si pripravljeni priznati
Kot pravijo na računskem sodišču, so v dosedanjih revizijah predvsem preverjali učinkovitost - deloma tudi pravilnost - poslovanja revidirancev v delih, ki se nanašajo na informacijski sistem.
"Glede na zastavljene cilje revizije smo ugotavljali predvsem neučinkovitost revidirancev pri poslovanju. Ne le v fazi nabave informacijskih sistemov, temveč tudi na področjih strateškega in operativnega načrtovanja, vzdrževanja, izobraževanja uporabnikov, izpolnjevanja zakonskih zahtev in drugih," je za STA pojasnil Kranjc.
Visoko tveganje za korupcijo
Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je pred dnevi za časnik Finance področje IT-razpisov označil kot tvegano za korupcijo. Primerjal ga je s stanjem na področju gradbeništva in dejal: "Pomembna razlika je v aneksih. Teh IT-ponudniki ne sklepajo, ti se kar 'poročijo z naročnikom' z nadgradnjami in licencami. To je poroka, razveza pa navadno zelo veliko stane."
Poleg tega pa ima računsko sodišče v teku še štiri IT-revizije. Zadevajo carinsko upravo, zavod za zdravstveno zavarovanje in kmetijsko ministrstvo ter ministrstvo za delo ter skupnost socialnih zavodov. Pri slednjih dveh ocenjuje učinkovitost informacijskega sistema za podporo postopkom sprejema v institucionalno varstvo.
