"Načeloma podpiramo vse projekte, ki so povezani z drugo jedrsko elektrarno," je pojasnil Čepin in dodal, da jedrska energija pomeni čisti vir pridobivanja energije, te pa primanjkuje. "Poraba raste nad pričakovanji," je poudaril.
Po njegovem mnenju je treba graditi nove objekte, Slovenija pa da na dolgi rok potrebuje oba projekta, tako drugo nuklearko kot šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Kot je pojasnil, ni rečeno, da se zanimanje za jedrsko energijo v Evropi zmanjšuje.
Finska, Češka, Velika Britanija, Bolgarija, Romunija, Litva, Francija in Poljska po besedah Leona Cizlja z Instituta Jožefa Stefana nadaljujejo s pripravami za gradnjo ali gradijo jedrske elektrarne. "Več je takih, ki vztrajajo, kot tistih, ki so eksplicitno rekle, da se tega ne gredo več, precej jih pa miruje," je dejal in dodal, da so Nemci in Švicarji edini, ki so zares rekli ne.
"Ključno vprašanje je, koliko energije potrebujemo in kje jo bomo dobili," je izpostavil. Če je na voljo dovolj drugih virov, potem je zapiranje jedrskih elektrarn po Cizljevem mnenju lahko čisto primerna alternativa. Cizelj sicer meni, da drugih virov ni dovolj.
Glede morebitne zapolnitve odlagališča odpadkov v Neku je Nadja Železnik iz Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) pojasnila, da zaenkrat skladiščne zmogljivosti zadovoljujejo, da pa v Neku uvajajo postopke, s katerimi zmanjšujejo volumen odpadkov.
"Prostora je dovolj. Če ga ne bi bilo, bi v Neku razširili prostor," pa je dodal Čepin.
Železnikova je pojasnila še, da je ARAO sicer v postopkih pridobivanja ustreznih dovoljenj za začetek gradnje odlagališča nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Priprave so po njeni oceni obsežne, zakonodaja je zelo zahtevna. Kdaj naj bi se gradnja začela, ni želela ugibati, je pa dodala, da se bo to zgodilo v treh letih, če bo vse po načrtih. Sama gradnja odlagališča NSRAO naj bi sicer trajala približno dve do tri leta.
