Beseda dagerotipija je sestavljena iz priimka ustvarjalca, Daguerre, in pa končnice -tipija, kar pomeni udar, vtisk, kov, posnetek. Gre za fotografiranje na posebno kovinsko ploščo. Dagerotip, kot se imenuje posnetek, pa je pozitivna slika na spoliranem premazu srebra na bakreni plošči.
Postopek, je precej zapleten, saj obsega kar pet tehnoloških operacij, od srebrenja bakrene plošče, do osvetlevanja in nato fiksiranja z raztopino soli, ustvari pa eno samo sliko, ki je ni možno razmnoževati. Sliko na dagerotipu tvori mlečna usedlina živosrebrne spojine v svetlih delih in razkrito srebro črne barve v temnih delih.
Po nesreči odkrit
Kar je posebej zanimivo, je, da postopek pravzaprav ni bil razvit, temveč po nesreči odkrit, tako vsaj trdi pisatelj Robert Leggat. Po njegovem pisanju naj bi Daguerre svetlobi izpostavljeno ploščo pospravil v omarico s kemičnimi snovmi leta 1835, šele kasneje pa je ugotovil, da je na plošči vidna latentna podoba. Proces je bil predstavljen na pariški akademiji znanosti leta 1839.
Umetnikov atelje. (foto: Wikipedia)
Med prvimi, ki so ustvarjali slike v dagerotipiji, je bil tudi Slovenec, slikar Primož Škof.
18. november je rojstni dan izumitelja, ki ga je Google počastil z ikono, ki uprizarja eno prvih družinskih fotografij. Sicer pa je Daguerre zadnji v vrsti pomembnih oseb, ki jih Google počasti s svojim Doodlom. Pretekli mesec so se spomnili britanskega astronoma Edmunda Halleya.
