Albert Einstein je nekoč rekel: "Kdor do svojega tridesetega leta starosti ni doprinesel k znanosti, nikoli ne bo.“ Po vsej verjetnosti je sklepal po sebi, morda tudi po svojih kolegih, na primer on je slavno enačbo E=mc² zapisal in utemeljil še pred svojim tridesetim letom starosti.

Ameriški znanstveniki pa so sedaj ugotovili, da je 48. leto starosti najbolj plodno za fizike, takrat je tudi vrhunec njihovega znanstvenega dela. Do odkritja novih trendov je ameriška ekipa prišla s pomočjo analize 525 Nobelovih nagrajencev iz fizike, kemije in medicine v obdobju od leta 1901 do leta 2008.

"Podjetja, univerze in raziskovalne institucije, ki so na lovu za najpomembnejšimi znanstvenimi odkritji, morajo dobro oceniti, koga bodo zaposlili. Da bi to storili, kar se da učinkovito, morajo vedeti, kdaj posamezniki dosežejo vrhunec kreativnosti na svojem področju raziskovanja,“ je pojasnil Benjamin Jones, ekonomist z Univerze Northwestern.

Nova študija je pokazala, da so največja znanstvena odkritja do leta 1905 res predstavljali zelo mladi znanstveniki, več kot dve tretjini Nobelovcev še pred štiridesetim letom starosti, od tega dvajset odstotkov še pred tridesetim letom. Gre za pojav, ki ga danes praktično skorajda ni več.

Okoli leta 2000 ni bil niti v enem od treh področij znanosti veliko delo ustvarjeno pred znanstvenikovim tridesetim letom starosti. Največja dela pred štiridesetim letom je ustvarilo zgolj devetnajst odstotkov znanstvenikov, v kemiji pa niti eden. "Danes je doba, v kateri fiziki odkrivajo največja spoznanja, zaradi katerih nato prejmejo Nobelovo nagrado, 48 let,“ je pojasnil Bruce Weinberg z Univerze Ohio State.

Zakaj vse starejši?

Eden od vzrokov za trend je morda dejstvo, da sodobni znanstveniki potrebujejo vse več časa, da se naučijo vsega, česar se morejo, da pridejo do najpomembnejših odkritij.

Drugi razlog bi se lahko nahajal v spremembi narave odkritij, za katere so podeljuje nagrade. Ob začetku 20. stoletja je večina nagrad za fiziko namreč odšla v roke raziskovalcem kvantne mehanike. Del fizikov, ki so do pomembnega odkritja prišli pred tridesetim letom starosti, je v letu 1923 zrasel na 31 odstotkov. Število tistih, ki so najboljša dela objavili pred štiridesetim letom starosti v letu 1934, pa je zrasel na 78 odstotkov. Po tem letu je odstotek proti koncu stoletja postopoma padal.

"Če znanost dojemate kot igro mladih, lahko trend za vas predstavlja rdeči alarm. Če znanstveniki s svojo produktivnostjo kljubujejo staranju, kot je pokazala ta študija, to ne bi smelo predstavljati problema,“ je še povedal Weinberg.