Kritična je predvsem preskrba z neodimom, disprozijem, indijem, telurjem in galijem. Te redke kovine so ključne pri razvoju in proizvodnji zelenih tehnologij, a je povpraševanje po njih v svetu vse večje. Poleg tega jih je mogoče najti le v nekaterih državah, največ sicer predvsem na Kitajskem, kar je povezano tudi z določenimi političnimi tveganji, opozarjajo v centru, ki deluje v okviru Evropske komisije.
Če bi se na primer v Evropi na primer odločili za veliko razširitev uporabe solarne tehnologije, bi za to potrebovali polovico svetovne proizvodnje telurja in četrtino proizvodnje indija. Večja uporaba vetrne tehnologije bi na primer zahtevala velike količine neodima in disprozija (približno štiri odstotke svetovne proizvodnje). Vsa dobava teh kovin pa v Evropo prihaja prav iz Kitajske, opozarjajo v JRC.
V JRC so zato predlagali več ukrepov, da bi se EU izognila pomanjkanju teh materialov in si zagotovila gladko izvajanje evropskega Strateškega načrta za energetsko tehnologijo (SET), s katerim naj bi pospešili razvoj in uporabo zelenih tehnologij v energetiki. Tako naj bi na primer pospeševali recikliranje teh materialov in skušali iskati njihovo zamenjavo z drugimi. Lahko bi razvijali tudi alternativne tehnologije ali pa na primer začeli iskati te rudnine tudi v Evropi in odpirati rudnike, predlagajo.
Center JRC je sicer poglobljeno študijo uporabe redkih rudnin izvedel na področjih izkoriščanja jedrske, solarne, vetrne in biomasne energije ter njihove uporabe v tehnologiji zajemanja in skladiščenja ogljika ter pri gradnji električnih omrežij. V prihodnje pa bo preučil tudi uporabo teh strateških materialov pri proizvodnji električnih vozil, gorivnih celic in pri tehnologiji za skladiščenje energije, napovedujejo v JRC.
