Direktor preboldskega Bisola Uroš Merc je za STA povedal, da si je ministrstvo s predlogom omenjene uredbe, ki sicer še ni zaživela, zadalo neko kvoto, koliko sočnih elektrarn naj bi se na leto postavilo v Sloveniji. "Če bi bila ta kvota presežena, bi podpora izjemno hitro upadala. Če bomo leta 2012 postavili toliko sončnih elektrarn kot je načrtovano, bi leta 2013 ostali brez subvencij. Zato smo predlagali, da se s 1. januarjem 2012 podpora zniža za 10 odstotkov in nato še 1. julija 2012 za enak odstotek glede na leto 2009," je dejal Merc.
V omenjenem združenju menijo, da je uvedba koridorja in z njim 30 megavatov postavljenih sončnih elektrarn na leto preveč konzervativna ocena, ki nima stika z realnostjo. Kot pravi Merc, bi z uvedbo nove uredbe leta 2013 in 2014 nastal premor pri investicijah v sončne elektrarne. Dosegli bi namreč nezaželeni "stop and go" učinek. Opozoril je, da so zasebni investitorji v preteklih letih v sončne elektrarne in slovensko infrastrukturo namenili 250 milijonov evrov.
Trenutni predlog uredbe predvideva dodatno vsakoletno znižanje podpor, ker pa se leta 2013 izteka trenutni sistem zagotovljenih odkupnih cen, združenje predlaga, da se od takrat naprej določi 10-odstotno upadanje referenčnih stroškov glede na preteklo leto. Industrija je trenutno dosegla najnižje možne cene na nivoju stroškov in v prihodnjih letih tako intenzivnega nižanja cen, kot smo mu bili priča v preteklosti, ni več mogoče pričakovati, ocenjuje Merc.
V letu 2010 je bilo fotovoltaiki namenjenih zgolj pet odstotkov zbranih podpor za obnovljive vire. Dodana vrednost panoge je v nacionalnem smislu veliko višja, saj do danes zagotavlja že več kot 2000 delovnih mest, plačujejo se davki, spodbuja se izvoz in nižajo se cene električne energije na trgu.
Združenje zato predlaga dodatne ukrepe, ki bi poenostavili in pospešili postopke izdajanja vseh potrebnih dovoljenj in soglasij ter izboljšali obstoječa pravila za priklop sončnih elektrarn na distribucijsko omrežje.
Merc pa je še posebej izpostavil problem malih sončnih elektrarn, ki so pomembne za razpršeno proizvodnjo električne energije. Njihov administrativni strošek vseh priključkov na distribucijsko omrežje namreč znaša že dobrih 30 odstotkov celotne investicije.
