Možnost takšnega scenarija je vzpodbudila akcijo, da bi kraje pristanka odprav na Luni razglasili za kraje zgodovinske pomembnosti ali za nacionalne parke, s čimer bi jih obvarovali pred morebitnim uničenjem, je poročal ameriški časnik.
Lunarni turizem kot odkritje ognja
Skušali pa bi preprečiti tudi zbiranje popotniških "spominkov" turistov. Arheologinja Beth O'Leary z univerze v Novi Mehiki je pojasnila, da je ropanje ena od največjih nevarnosti arheoloških najdišč, zaradi česar bo pred razpasom lunarnega turizma skušala zagotoviti zavarovanje določenih območij na Luni. Lunarni turizem profesorica primerja z odkritjem ognja.
Med letoma 1969 in 1972 je Nasa na Luno poslala šest odprav s človeško posadko, vsaka je pristala drugje, za seboj pa so odprave pustile določene artefakte – astronavti z Apolla 11 so na primer tam pustili kamero in med drugim tudi kolekcijo urina.
Sprehod samo po 75 metrov velikem območju
Mednarodna vesoljska agencija je letos objavila napotke o zaščiti pristankov in artefaktov, ki so ostali na Luni. Njihov cilj je za območje, kjer turistične odprave ne bi smele pristajati, razglasiti vse od kraja pristanka Apolla 11 do kraja pristanka zadnje misije Apolla 17. Po teh smernicah bi se turisti lahko sprehodili samo na območju kakšnih 75 metrov nedaleč stran od tam, kjer je Neil Armstrong 20. julija leta 1969 naredil "majhen korak za človeka, a velikega za človeštvo".
