GMT je že več kot 120 let mednarodni standard za čas, sedaj pa je pod vprašajem zaradi nove definicije časa, ki ne temelji na rotaciji Zemlje, pač pa na atomskih urah. Mednarodna zveza za telekomunikacije namerava januarja 2012 na srečanju v Ženevi sprejeti nov standard, navkljub protestom iz Velika Britanije.
Nov standard predvideva, da naj bi se GMT in univerzalni koordinirani čas (UTC), ki se sedaj občasno usklajujeta, počasi začela razlikovati, in sicer za minuto vsakih 60 do 90 let, ali za uro vsakih 600 let, s tem pa bi odpadlo dosedanje občasno usklajevanje. O predlogu bodo tako formalno glasovali v Ženevi.
GMT temelji na predpostavki, da je trenutno veljaven čas tisti v angleškem kraju Greenwichu, skozi katerega poteka ničelni poldnevnik. Ostali svetovni časi se nato določijo glede na geografsko dolžino posameznih krajev. GMT je svetovni standard za čas postal na konferenci v Washingtonu leta 1884. Francija je takrat lobirala za uvedbo pariškega srednjega časa. Že leta 1972 so GMT zamenjali z UTC, ki pa v bistvu ostaja enak kot GMT.
(Foto: Splet)
UTC temelji na okoli 400 atomskih urah v laboratorijih po svetu in je vezan na definicijo sekunde s sevalnimi prehodi cezijevega atoma. Ker se tako definiran mednarodni atomski čas zaradi upočasnjevanja vrtenja Zemlje razhaja z astronomsko določenim časom, ga občasno 31. decembra ali 30. junija popravijo z vstavitvijo dodatne prestopne sekunde. Tako usklajeni čas se po navedbah spletne enciklopedije Wikipedia imenuje univerzalni koordinirani čas.
Prav ta majhna razlika med hitrostjo Zemlje in atomsko hitrostjo pa je postala težava za GPS, sistem globalnega določanja lege, in mrežo mobilne telefonije, na katera se opira sodobni svet, zato bodo sedaj znanstveniki poskušali odgovoriti na vprašanje, ali naj GMT pristane na smetišču zgodovine.
