Te informacije znanstvenikom omogočajo boljšo predstavo o pogojih, ki vladajo v območju, kjer materija, ki jo oddaja naša zvezda, meji z medzvezdnim prostorom. "Računalniško modeliranje, ki temelji na podatkih Voyagerjev, je pokazalo, da je rob našega Sončnega sistema poln aktivnosti," je za BBC povedal Eugene Parker iz univerze v Chicagu.
"Črte" magnetnega polja se na robu Sončeve magnetosfere lomijo in nato ponovno povezujejo med seboj. S tem procesom omenjeni tokovi materiala formirajo "mehurčke" s premerom več milijonov kilometrov. Znanstveniki pravijo, da to odkritje pripomore k našemu razumevanju kozmičnih žarkov – pri teh gre za množico visoko energijskih delcev, ki lahko prihajajo od virov zunaj Osončja (vendar znotraj naše galaksije), denimo od črnih lukenj, supernov ipd.
Zelo verjetno je, da je z množico posameznih magnetnih struktur naše Osončje bolj prepustno za omenjene kozmične žarke, poroča BBC. "Gre nekako za membrano, ki jo galaktični kozmični žarki lahko predrejo. Tako da menimo, da žarki vstopijo in počasi krožijo okoli teh magnetnih mehurčkov", dokler ne pridejo do meje celovitega magnetnega polja Sonca in hitro pobegnejo naprej, razlaga profesor Parker.
Novo znanje ne zanima le fizikov, temveč tudi astronavte, ki se morajo zavarovati pred zdravju škodljivimi učinki kozmičnih žarkov.
Znanstveniki sicer priznavajo, da so presenečeni. Mislili so namreč, da bodo obronki našega Osončja veliko bolj mirni in da so meje Sončeve magnetosfere (imenovane tudi heliosfera) veliko enostavnejše.
