Kateri tip jedrskega reaktorja imajo japonske (poškodovane) elektrarne in kako se te v osnovi razlikujejo od elektrarne v Krškem?

Japonske elektrarne, ki so poškodovane, so vrelnovodni reaktorji, malenkostna razlika v konceptu glede na Krško obstaja, tam je tlačnovodna elektrarna, ki ima v grobem rečeno en hladilni krog več, kar pomeni, da radioaktivne snovi v krški elektrarni nekoliko težje pridejo v okolico kot v japonski elektrarni.

V poškodovani jedrski elektrarni je prišlo do eksplozije vodika. Iz poročil se da razumeti, da je počilo v stavbi reaktorja. Kaj je mišljeno s stavbo in kako je do tja prišel vodik – je možno, da mediji poročajo narobe in je počilo kje drugje, npr. v zadrževalnem hramu?

Po informacijah, ki so nam na voljo, je šlo za eksplozijo vodika. Gre za plin, ki nastaja pri reakiciji pare in srajčk gorivnih elementov ki so iz cirkonija. Cirkonij se veže s kisikom iz vode, vodik se sprošča, ta vodik je prišel izven zadrževalnega hrama pri kontroliranem izpustu iz zadrževalnega hrama. To je v nekem smislu namerno dejanje, ki razbremeni možnost eksplozije znotraj zadrževalnega hrama. Da je vodik eksplodiral v stavbi okoli zadrževalnega hrama, pa je nesrečno naključje.

V omenjeni eksploziji naj bi v okolje ušlo tudi nekaj radioaktivnih delcev, saj so merilniki zaznali povečano radioaktivno sevanje. Za kakšno količino radiaktivnih delcev gre?

Gre za razmeroma majhne količine, tudi to je recimo eden od namenov tega kontroliranega izpuščanja, izpuščaš na začetku, ko vidiš, da lahko, da lahko zadeve s tem umiriš. Drži, da s tem izpustiš določene radioatkivne snovi v okolico, je pa treba tudi japonske kolege pohvaliti, evakuacije so bile najavljene nekaj ur pred izpustom, tako da so poskrbeli, da prebivalstva ni v bližini. Gre za razmeroma majhnoo onesnaženenje, ki tudi po mednarodni lestvici Agencije za jedrsko energijo pomeni lokalni vpliv. Lokalni vpliv je na dvorišču elektrarne.

Zadnja poročila navajajo, da je (bila) voda v eni izmed elektrarn na kritično nizki ravni, ogrožene pa naj bi bile tudi gorivne palice.

Jedrsko gorivo je treba ves čas hladiti, to zagotavlja med drugim tudi dovolj visok nivo vode. Če pa nivo vode pade tako globoko, da gorivne palice pogledajo iz vode, je pa hlajenje z zrakom bistveno manj učinkovito in se začnejo hitreje pregrevati. Tudi v primeru, če se je to zgodilo za omejen čas, potem so te gorivne palice lahko poškodovane. Po vsej verjetnosti pa ni prišlo do večje škode, če so uspeli z dodatnim hlajenjem stvar stabilizirati, kar pa kaže, da so.

Več preberite v jutrišnji tiskani izdaji Dnevnika.