Sledijo Eti Elektroelement (sedem prijav), Gorenje (šest), IPAK - inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij (šest), Nanotesla Institut (šest), Univerza v Ljubljani (šest), Davorin Kralj (šest) in S2P, znanost v prakso (pet). V letu 2010 je bilo pri uradu sicer skupno vloženih 468 nacionalnih patentnih prijav - 455 so jih vložili slovenski državljani in 13 tuji. Prijave je vložilo 339 različnih domačih prijaviteljev. Večina prijaviteljev (81 odstotkov) je vložila zgolj po eno patentno prijavo, le slabi trije odstotki pa več kot štiri.

Urad ob tem opozarja, da so v statističnem pregledu zajete le patentne prijave, vložene pri Uradu RS za intelektualno lastnino, torej brez tistih, ki so bile vložene za Slovenijo pri Evropskem patentnem uradu in Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino. Statistični podatki zanje namreč še niso znani.

Kot še pojasnjujejo v uradu, je bilo lani patentnih prijav 17 odstotkov več kot leto poprej in kar 43 odstotkov več kot leta 2008. Delni razlog za tak porast so morda finančni in drugi ukrepi, ki jih je sprejela država za spodbujanje inovativnosti, deloma pa je prizadevanja urada za dvig osveščenosti o pomenu varstva intelektualne lastnine.

Slovenija po inovacijah pod povprečjem EU, a hitro napreduje

Evropska komisija je danes objavila pregled uspešnosti držav članic EU na področju inovacij za leto 2010. Slovenija je na splošno nekoliko pod povprečjem unije, a obenem med državami, ki najhitreje napredujejo. Komisija sicer vse članice unije poziva, naj izboljšajo inovativnost, saj EU še vedno zaostaja za ZDA in Japonsko.

Vodilne inovatorke v Evropski uniji so Švedska, Danska, Finska in Nemčija. Sledi jim skupina držav, v kateri so Velika Britanija, Belgija, Avstrija, Irska, Luksemburg, Francija, Ciper, Estonija in tudi Slovenija, ki dosegajo inovativnost nekoliko nad ali pod povprečjem EU. V tretji skupini "zmernih inovatorjev", ki so pod povprečjem v uniji, so Češka, Grčija, Madžarska, Italija, Malta, Poljska, Portugalska, Slovaška in Španija, od drugih evropskih držav pa tudi Hrvaška. Najslabše inovatorke pa so Bolgarija, Latvija, Litva in Romunija.

Pregled uspešnosti, ki primerja države članice unije med seboj ter z drugimi evropskimi in najpomembnejšimi neevropskimi državami, temelji na 25 kazalnikih raziskav in inovacij, ki so razdeljeni v tri glavne kategorije: potencial, dejavnosti podjetij in dosežki. Prva kategorija vključuje temeljne gradnike, ki omogočajo inovacije, na primer človeške vire, financiranje in raziskovalne sisteme, druga zajema kazalnike inovativnosti evropskih podjetij, na primer naložbe podjetij in intelektualni kapital, tretja pa kazalnike o gospodarskih učinkih inovacij.

Slovenija močna na področju človeških virov

Slovenija je razmeroma močna na področju človeških virov in dosežkov, torej učinkih inovacij na celotno gospodarstvo, šibke točke pa so na področju naložb podjetij in intelektualnega kapitala, ugotavlja komisija v pregledu inovacijske uspešnosti. Glede splošne inovacijske uspešnosti je Slovenija nekoliko pod povprečjem unije. Evropska komisija med slabostmi ugotavlja zlasti izrazito zmanjšanje izdatkov za inovacije, ki niso namenjene raziskavam in razvoju.

Sicer pa je Slovenija skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Malto, Portugalsko in Romunijo med državami z najvišjimi stopnjami letne rasti inovacijske uspešnosti, ki znatno presegajo pet odstotkov. V svoji skupini je skupaj z Estonijo vodilna po rasti. Ena glavnih ugotovitev pregleda uspešnosti je, da EU v inovativnosti ni uspelo zmanjšati zaostanka za glavnima tekmicama, ZDA in Japonsko. In čeprav še vedno močno vodi pred Indijo in Rusijo, Brazilija in Kitajska hitro zmanjšujeta svoj zaostanek.

Evropska komisarka za raziskave in inovacije Maire Geoghegan-Quinn je zato vse države članice, tudi najboljše, pozvala, naj se trudijo še izboljšati svoje dosežke na področju inovacij. Poudarila je tudi, da ni pomembno, na katerem mestu je država, temveč kako hitro napreduje. Komisarka je ob predstavitvi pregleda uspešnosti tudi povedala, da bo šef komisije Jose Manuel Barroso v petek na vrhu unije, ki bo posvečen energiji in inovacijam, voditelje članic unije pozval, naj se osebno zavzamejo za izboljšanje inovacijske uspešnosti.

Pregled uspešnosti je sicer del nedavno objavljenega letnega pregleda rasti unije v sklopu evropskega semestra - cikla tesnejšega usklajevanja makroekonomskih in proračunskih politik ter strukturnih reform držav članic. Cilj tega pregleda je, da bi države članice laže opredelile svoje prednosti in slabosti ter okrepile inovativnost z nacionalnimi reformnimi programi v okviru vodilne pobude Unija inovacij v sklopu strategije Evropa 2020.