Ugotovitve raziskave so bile utemeljene na primerjanju „virtualnih“ odtisov razvijajočih se možganov na sosednje strukture (endokavitarne razlike) in primerjanjem lobanje modernega človeka in njegovega predhodnika – med drugim tudi novorojenega Neandertalca.
Philipp Günz z inštituta Max Planck, ki je vodil raziskavo, je dejal, da opazovane razlike med možgani pri zarodkih niso jasno osvetlile razlik v možganskih povezavah. Notranja organizacija možganov pa ima največ vpliva na kognitivne sposobnosti.
„Pri modernih ljudeh so povezave, ki nastanejo in se oblikujejo v prvih letih življenja, pomembne za socializacijo, čustvovanje in komuniciranje. Zato je zelo malo verjetno, da so Neandertalci videli svet z enakimi očmi kot ga mi,“ je dejal Günz.
Vodja raziskave je še izpostavil, da v antropoloških krogih še vedno prevladuje vroča razprava ali so med modernimi ljudmi in Neandertalci res kognitivne razlike. Veliko znanstvenikov je predvidevalo, da sta imeli obe človeški vrsti podobne kognitivne sposobnosti, saj sta imeli tudi podobno velike možgane. Nova odkrtija pa temu nasprotujejo, saj četudi se sama oblika lobanje ni spremenila že več kot dva milijona let, je enokavitaren volumen večji.
Nova raziskava razkriva, da imajo sodobni ljudje, tako kot Neandertalci, ob rojstvu bolj podolgovato obliko možganov. Ta pa se pri sodobnih ljudeh v prvem letu življenja nato oblikuje v bolj okroglo. „Bolj okrogla oblika notranjosti lobanje pri odraslih ljudeh je posledica razvoja možganov v prvih fazah in te pri Neandertalcih ni,“ je še dodal Günz.
