Tveganja se povečujejo zaradi hitre urbanizacije, slabega lokalnega upravljanja, rasti prebivalstva in vse hujših naravnih nesreč, ki so posledica globalnega segrevanja.
"Trenutno v slumih urbanih naselij živi milijarda prebivalcev. Če se pogoji ne bodo kmalu izboljšali, bo v primeru naravnih katastrof, kot je bil potres na Haitiju, prizadetih še več ljudi," je v torek na novinarski konferenci povedal direktor mednarodne zveze za območje Azije in Tihega oceana Alistair Henley.
V letošnjem poročilu so se osredotočili na tveganja v mestih deloma zato, ker razvoj pomoči mestnemu prebivalstvu ne sledi hitremu tempu urbanizacije. Število v urbanih okoljih živečih ljudi je letos namreč doseglo 3,5 milijarde, medtem ko v ruralnih živi 3,4 milijarde ljudi.
Med vsemi naravnimi katastrofami je največ ljudi umrlo v potresih - med letoma 2000 in 2008 je v potresih umrlo povprečno 50.184 ljudi na leto. Lani je v naravnih katastrofah umrlo 10.551 ljudi, letošnja številka pa bo precej višja, saj je samo potres na Haitiju zahteval 300.000 življenj.
Henley je dodal, da prebivalce revnih mestnih naselij v Afriki, Latinski Ameriki in Jugovzhodni Aziji vse bolj ogroža nasilje, ki je posledica pritiskov vlad in skupin, ki se borijo za pičle vire hrane in drugih nujnih življenjskih potrebščin. Vse bolj pa je ogroženo tudi njihovo zdravje. Organizacija je v poročilu pozvala k boljši pripravljenosti na naravne katastrofe, vlade pa, da naj več sredstev namenijo za zdravstveno varstvo in varnost ter naj podprejo lokalne organizacije in pobude zasebnega sektorja.
