Rezultati britanskih znanstvenikov so javno dostopni, drugim strokovnjakom in kmetovalcem pa bodo pomagali pri analizi zaporedja, uporabili pa jih bodo lahko pri novi metodi, ki bi lahko dramatično povišala hitrost in učinkovitost gojenja pridelkov. To bi seveda v času, ko se borimo s pomanjkanjem hrane, prišlo še kako prav.
Nedavno je Rusija, ena največjih pridelovalk pšenice, prepovedala izvoz žita, potem ko se je država mesec dni soočala s resno sušo in številnimi požari. Njihova odločitev je povzročila zaskrbljenost po vsem svetu, zaradi česar so se povišale cene. Hude poplave v Pakistanu in na Kitajskem so k temu še pripomogle. S slabo letino pa se soočajo tudi v državah kot je Kanada, razlog zanje pa je slabo vreme.
Strokovnjak za žito Matthew Reynold je prepričan, da bo zaporedje genoma pšenice pomagalo pri proizvajanju produktivnejših in učinkovitejših vrst pšenice. „To je najpomembneje za doseganje povišanih zahtev po žitu, ki so posledica zlasti zaradi vedno večjega števila ljudi, slabih podnebnih razmer in še česa, kar v najslabši položaj vedno spravi najrevnejše prebivalce sveta. S tem genomom bi tako lahko razvili boljše žito, ki bi bilo odporno na sušo, pa tudi na številne bolezni, ali pa kaj drugega. Kaj takšnega bi poskrbelo za 50 odstotkov rešitve.“
