Prav zaradi tega si bo Slovenija v naslednji finančni perspektivi EU prizadevala za pridobitev še 200 do 250 milijonov evrov novih strukturnih sredstev za gradnjo širokopasovnih omrežij.

V izgradnjo odprtih širokopasovnih omrežij v Sloveniji je sicer v tem trenutku vloženih okrog 45 milijonov evrov sredstev iz državnega in bruseljskega proračuna, z letošnjim razpisom za ta namen bo dodanih še 37 milijonov evrov. K temu je treba prišteti še dodatnih 25 milijonov evrov zasebnih sredstev, je še dejal Simič.

Ob tem je opozoril, da je v zadnjem letu in pol opaziti močan upad investicij v gradnjo širokopasovnih, predvsem optičnih omrežij, med drugim zaradi posledic gospodarske krize in drastičnega zmanjšanja prihodkov z naslova teh omrežij. Zato so omenjena javna sredstva in napori za javno-zasebna partnerstva toliko bolj pomembni.

Pri tem je ključnega pomena tudi ustrezna cena zakupa širokopasovnih, predvsem optičnih dostopovnih omrežij. Previsoka cena zakupa namreč pomeni zmanjšanje možnosti za delovanje alternativnih ponudnikov, prenizka cena pa zmanjšanje interesa vlagateljev za gradnjo omrežij.

Evropska komisija je med cilje digitalne agende med drugim zapisala, da se do leta 2013 vsem Evropejcem zagotovi osnovni širokopasovni dostop do interneta, je na posvetu v Ljubljani pojasnil namestnik generalnega direktorja generalnega direktorata Evropske komisije za informacijsko družbo Zoran Stančič.

Do leta 2020 naj bi vsi imeli dostop do interneta s hitrostjo 30 Mbit/s ali več, vsaj 50 odstotkov gospodinjstev pa s hitrostjo nad 100 Mbit/s. Za doseganje slednjega bi sicer bilo po besedah Ane Robnik iz kranjskega proizvajalca telekomunikacijske opreme Iskratel potrebno vložiti okrog 270 milijonov evrov.

Tako Robnikova kot glavni urednik MMC RTV Slovenija Uroš Urbanija sta ob vsem tem poudarila, da je hiter dostop osnova za ponujanje storitev oziroma vsebin. Vodja centra Kiberpipa Klemen Robnik pa je ob vsem skupaj poudaril med drugim pomen ustreznega izobraževanja uporabnikov, čemur sicer veliko pozornosti nameni tudi sama digitalna agenda.

Digitalna agenda, ki je nastala v okviru širše strategije Evropa 2020 za izhod iz krize in pripravo gospodarstva EU na novo desetletje, si postavlja še več drugih ciljev, med drugim podvojitev javnih vlaganj v raziskave in razvoj na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na 11 milijard evrov letno.

Poleg že omenjenih agenda poudarja tudi potrebo po napredku na področju digitalnega enotnega trga, odprtosti in medsebojne združljivosti infrastrukture, zaupanja in varnosti, digitalnih javnih storitev ter vključevanja čim večjega kroga prebivalcev v uporabo digitalnih storitev.

Komisija bo po navedbah Stančiča letno objavljala indikatorje napredka po ciljih digitalne agende in jih obravnavala z državami članicami, Evropskim parlamentom ter vsemi vpletenimi deležniki. Ti naj bi imeli vsako leto tudi poseben zbor, ki mu bo sledila priprava letnega poročila.