Tisti s praprotnim semenom v žepu so jo verjetno izkoristili za pravljični pogovorom z živalmi, bolj realni pa so se odpravili na dan in noč odprtih vrat na naš največji observatorij na Golovcu in se s pogledom v zvezde sami prepričali, kako te stojijo.
Na vprašanje, kaj obetajo, strokovnega odgovora sicer niso dobili, so si pa verjetno prav vsi zaželeli, da bi nam bile najbolj naklonjene jutri popoldne, ko bomo pred ekrani trepetali za našo nogometno reprezentanco.
Sonce je včeraj vzšlo ob 4.59, opoldne doseglo navidezno najvišjo točko nad obzorjem, zašlo pa ob 20.57. Dnevi se bodo poslej krajšali, noči daljšale, poletje pa se bo končalo z jesenskim enakonočjem, ki bo letos 23. septembra ob 5.09.
Ker sta poletni in zimski solsticij na severni in južni Zemeljski polobli obrnjena, je bil na južni polobli, kjer se je začela zima, včerajšnji dan najkrajši.
"Vsaka menjava letnih časov je majhen astronomski praznik," je prepričan vodja observatorija Bojan Dintinjana, ki obljublja, da bodo v Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na ljubljanskem Golovcu na vsak praznik še naprej vabili obiskovalce.
Tudi včeraj so jim na stežaj odprli vrata in jim dopoldne razkazali svojo opremo, zlasti teleskope in astronomsko knjižnico, ponoči med 22. in 24. uro pa še zvezdno nebo.
"Obiskovalci so navdušeni, očara jih zlasti naš največji teleskop Vega s premerom zrcala 70 cm, radi pa se zazro tudi v zvezde in v živo opazujejo Lunine gore, morja in kraterje," našteva Bojan Dintinjana, ki zvezde z Golovca spremlja že četrt stoletja.
Pravi, da lahko obiskovalci v lepem vremenu vidijo Jupitrovo rdečo pego, opazujejo Saturnove obroče... Tudi do 500 se jih včasih zbere, še pravi. Lani so tako na dnevih odprtih vrat gostili več tisoč ljudi, na informativnih dnevih pa še preko 1200 šolarjev, ki so si za izbirni predmet zvečine izbrali astronomijo. Tudi število študentov astrofizike se iz leta v leto povečuje, letos jih je vpisanih okrog sto. Kot še pravi Dintinjana, je observatorij v prvi vrsti namenjen prav študentom, ki s sodobnim robotskim teleskopom srednje velikosti opravljajo klasične astronomske vaje oziroma meritve. Skozi robotski teleskop Vega, pojasnjuje Dintinjana, ni mogoče gledati z očmi, saj je slika na monitorju, je pa mogoče nebo na lastne oči opazovati skozi manjše šolske teleskope, ki jih postavijo na dvorišče.
"Vsa umetnost opazovanja neba s teleskopom je v svetlobi. Tudi z našim teleskopom, v svetu sicer merijo zrcala že v metre, tam nekje okrog deset metrov je meja, je mogoče videti zelo daleč, a so opazovani objekti bolj temni," še pojasnjuje Dintinjana.