Odkritja poudarjajo pomembnost vezi med starši in otroki za razmerja kasneje v življenju. “Razmerja med starši in otroki so izjemno pomembna in tako lahko razvijemo naše sposobnosti za vzdrževanje uspešnih ljubezenskih razmerij v odraslosti,“ je dejala raziskovalka Constance Gager z univerze Montclair State v New Jerseyu. "Če se otroci ne čutijo blizu s svojimi starši, kot odrasli verjetno ne bodo imeli nekega pozitivnega modela, ki bi ga uporabili pri nadaljnjih zvezah.“
Moč odnosa starš-otrok v kasnejšem najstništvu (po 14. letu starosti) ne vpliva na kasnejša ljubezenska razmerja teh otrok. "Najstniki so osebnostno bolj izoblikovani do štirinajstega leta, zato odnos s starši nima več takšnega učinka na njih,“ pravi Gagerjeva.
Gagerjeva in njeni kolegi so analizirali rezultate ameriške raziskave, ki vključuje skoraj sedem tisoč zakonskih parov v ZDA. Med letoma 1992 in 1994 so bili matere, očetje in otroci, stari od deset do sedemnajst let, anketirani o njihovih medsebojnih odnosih. Približno deset let kasneje, med letoma 2001 in 2004 so otroke, sedaj stare med 20 in 27 let ponovno anketirali, tokrat o njihovih romantičnih zvezah z ljudmi, s katerimi hodijo na zmenke, (a ne živijo z njimi).
Starši so morali ocenjevati, kako v njihovem primeru držijo določene trditve, na primer "Ni se mi težko smejati in se zabavati z mojim otrokom“ ali "Ko sem z mojim otrokom, se sem živčen in napet“.
Zanimivo je, da je le materin opis zveze z otrokom lahko napovedal otrokov kasnejši odnos s partnerji. Otroci s toplejšim odnosom s svojimi materami so bili v odnosih s partnerji bolj zadovoljni in so imeli manj konfliktov.
