Branje misli je storilo pomemben korak od znanstvene fantastike do resničnosti

Skeniranje z magnetno resonanco je pokazalo spremembe v pretoku krvi, kar nakazuje na dejavnost v posameznih delih možganov. (Foto: Dokumentacija Dnevnika)

Znanost je sicer še zelo daleč od tega, da bi ljudi priključila na napravo in razbrala njihove misli. Toda študija je vseeno pokazala, da bi se v prihodnje lahko približali temu cilju, saj pretekli dogodki v delu možganov, ki se imenuje hipokampus, pustijo enkratne »spominske sledove«, ki jih je na posnetkih mogoče razločiti med seboj. »Ugotovili smo, da so naši spomini nedvomno zastopani v hipokampusu,« je povedala soavtorica raziskave Eleanor Maguire, profesorica na Univerzitetnem kolidžu v Londonu. »Zdaj, ko vemo, kje so, imamo priložnost razumeti, kako so spomini spravljeni in kako se lahko sčasoma spremenijo.«

V raziskavi je sodelovalo deset prostovoljcev, ki so jim večkrat predvajali tri kratke filme ter jih zaprosili, naj si zapomnijo, kaj so videli. Sedemsekundni posnetki so prikazovali igralke v podobnih scenarijih: v enem je pobrskala po torbici, iz nje vzela pismo ter ga vrgla v poštni nabiralnik, v drugem je popila kavo iz papirnatega lončka in ga odvrgla v smeti. Takšna vrsta spominjanja se imenuje epizodni spomin ali spomin na vrsto dogodkov. Udeležence raziskave so po predvajanju zaprosili, naj si prikličejo v spomin določen film ali katerega koli od filmov, medtem pa so snemali njihove možgane. Skeniranje z magnetno resonanco je pokazalo spremembe v pretoku krvi, kar nakazuje na dejavnost v posameznih delih možganov.

Možganske vzorce, ki so nastali med spominjanjem prostovoljcev, so analizirali z računalniškim algoritmom. Računalnik je v 45 odstotkih primerov pravilno ugotovil, na kateri film so mislili med snemanjem. Kljub temu, da je bila možnost za pravilno sklepanje, ker so bili filmi trije, 33-odstotna, je vodilni avtor študije Martin Chadwick, nevroznanstvenik na Univerzitetnem kolidžu v Londonu, z rezultatom zadovoljen. »Rezultati nakazujejo, da so človeški spomini zabeleženi v stalnih vzorcih,« je dejal. Ta ugotovitev je še daleč od »branja« spominov, vendar z boljšim razumevanjem, kako se spomini oblikujejo in spravijo, odpira vrata novim načinom zdravljenja bolnikov, ki imajo težave s spominom zaradi poškodb, starosti ali degenerativnih bolezni.